Javno objavo večjih davčnih neplačnikov je predlagala še prejšnja vlada Janeza Janše, in sicer z namenom zmanjšanja problema neplačevanja javnih dajatev. "S tem naj bi zavezance spodbujali k rednemu plačevanju obveznosti," je ob obravnavi predloga novembra lani v DZ dejal tedanji finančni minister Janez Šušteršič.
Da ne bi prišlo do stigmatizacije davčnih dolžnikov zaradi manjših kršitev davčne zakonodaje, se bo objavljalo le tiste, ki s poravnavo obveznosti zamujajo vsaj 90 dni. Po oceni DZ ta rok zavezancu zadošča za ugotovitev, da ta dolg obstaja in ga poravna oz. se dogovori za odlog ali obročno odplačevanje.
Na seznam bodo uvrščeni dolžniki z več kot 5000 evri davčnega dolga, kar se zdi premierki Alenki Bratušek morda nekoliko prenizka meja. "Osebno menim, da je znesek 5000 evrov mogoče malo prenizek, vendar pa se še nismo pogovarjali o morebitnih spremembah," je dejala v petek.
Davčna uprava RS (Durs) bo objavila imena zavezancev z omenjeno višino dolga na dan 25. marec. Ali se je pred tem zaradi napovedi javnega razkritja poravnava obveznosti kaj pospešila, na Dursu še ne vedo. Tudi Bratuškova ne zna oceniti, ali lahko javna objava pospeši poravnavo dolgov: "Pri tistih, ki so v določenih postopkih in tega ne morejo plačati, nimamo kaj pospeševati."
Na Dursu ob tem pojasnjujejo, da zavezancem, ki davka niso zmožni plačati zaradi utemeljenih oz. objektivnih razlogov, na katere sami niso mogli vplivati, že obstoječa zakonodaja omogoča možnost odpisa, delnega odpisa, odloga oz. obročnega plačevanja in jih v teh primerih (če jim je vloga odobrena) ne obravnava kot dolžnike.
Seznam bo v jpg formatu
Po navodilih informacijske pooblaščenke bo seznam neplačnikov oblikovan v formatu jpg, ki onemogoča indeksiranje podatkov. Sestavljen pa bo iz večjega števila datotek, na katerih je objavljenih največ 50 dolžnikov.
Pooblaščenka je namreč Durs opozorila, da s temi podatki ni dovoljeno vzpostavljati novih zbirk osebnih podatkov, prav tako pa objavljenih podatkov tudi ni dovoljeno vnašati v že obstoječe zbirke osebnih podatkov.
Največni dolžnik naj bi državi dolgoval kar 24 milijonov evrov
Največji dolžnik naj bi državi dolgoval kar 24 milijonov evrov. Natančen znesek dolga posameznega dolžnika s seznama sicer ne bo razviden. Kot so pojasnili na Dursu, bodo dolžnike razporedili v več kategorij. V prvi bodo denimo tisti z dolgom v višini od 5000 do 10.000 evrov.
Podatki za pravne osebe z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi bodo na javno objavljenem seznamu vsebovali ime, naslov in davčno številko, če so v več kot 25-odstotni lasti določene fizične osebe, pa tudi njene osebne podatke.
Za fizično osebo in za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, pa bodo javno objavljeni osebno ime oz. firma in datum rojstva. Na posebno zahtevo se lahko objavi tudi občino stalnega oz. začasnega prebivališča oz. državo bivanja, če ne biva v Sloveniji.
GZS in OZS: javni sramotilni steber ni rešitev
V gospodarstvu javni objavi dolžnikov nasprotujejo. Kot pravijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), je takšen ukrep škodljiv in tudi sporen. Država naj namesto tega poskrbi za izterjavo davkov ter sodno preganja davčne utajevalce, zahtevajo.
Na seznamu se bodo znašla številna podjetja, ki svojih davčnih obveznosti niso poravnala iz objektivnih razlogov, ker sama za pošteno opravljeno delo niso prejela plačila, opozarjajo na GZS. Takšna javna izpostavitev pa jim lahko povzroči dodatno poslovno škodo in pogosto tudi neupravičen medijski linč. Ta bo močno prizadel ne le poslovni ugled podjetij, temveč lahko posledično privede tudi do znižanja njihove bonitetne ocene.
Tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) dvomijo, da je javni sramotilni steber primerna rešitev, še zlasti v aktualnih gospodarskih razmerah. Zagotovo bo pritisk javne sramote vplival na lastnike dolžnih družb, da bodo v čim krajšem možnem času poiskali sredstva za poplačilo dolga in umik s črnega seznama, a bodo poslej zaradi negativne javne podobe še težje pridobivale posle, stranke in poslovne partnerje, so opozorili na OZS.
KOMENTARJI (107)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.