Hidrolog: Število žrtev je odvisno od tega, kako ljudje v času ujme reagirajo

Več kot 120 mrtvih in na stotine pogrešanih v Nemčiji in Belgiji. Množične evakuacije na Nizozemskem, v Belgiji in Švici. To je tragična bilanca katastrofalnih poplav, ki so prizadele zahodno Evropo, nevarnost pa še ni mimo. Naši kraji so videti kot bojišče, pripovedujejo domačini, ki jim je uspelo ubežati vodni ujmi. Kaotično iskanje svojcev otežujejo nedelujoča mobilna omrežja in prekinjene prometne povezave. V Nemčiji je na terenu okoli 15 tisoč gasilcev, reševalcev in vojakov. Poplave so jasen znak podnebnih sprememb, ukrepati moramo takoj, je dejala predsednica Evropske komisije. 

Hidrolog Janez Polajnar je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil, kaj je botrovalo tako silnim poplavam. "Eden glavnih razlogov je ta, da v tem delu Evrope že nekaj tednov vztraja hladen in vlažen zrak. Stalne padavine so povzročile veliko namočenost tal, ta pa je povzročila to, da so padavine, ki so bile sicer obilne, hitreje odtekle. Ob nevihti, ki se je tam zadrževala več kot 24 ur, je padlo okoli 150 litrov dežja na kvadratni meter. To za naše kraje ne pomeni kaj dosti, zlahka odvedemo to vodo po rečnih strugah, za tisti relief pa to pomeni že kar veliko padavin, na primer 80 mm je padlo v dveh, treh urah. Toliko jih sicer pade v enem mesecu." 

Običajno so najobsežnejše poplave pozno jeseni, so pa v toplejših mesecih bolj silovite. Ta poplavljanja so bila tako izredno silovita kot obsežna. Je to že posledica globalnega segrevanja? Res je šlo za skupek več hudourniških poplav na razmeroma širokem območju, odgovarja Polajnar. "Pri nas smo vajeni, da se takšne hudourniške poplave poleti zgodijo na majhnem območju – spomnimo se npr. poplav leta 2007 v Železnikih. Tokrat pa je šlo za več takšnih majhnih območij." 

Enega samega pojava, kot je bil ta, po njegovih besedah sicer ne moremo neposredno pripisati klimatskim spremembam, pa vendar nemški meteorologi in hidrologi ocenjujejo, da se zaradi segrevanja arktičnega predela zmanjšuje hitrost "jet streama", torej višinskega zahodnega zračnega toka, ki sicer poskrbi, da se takšne doline oz. frontalni sistemi, kot je bil ta, hitreje premikajo od zahoda proti vzhodu. Ta je pa stacioniran, zato je tudi prišlo do takšnih poplav. 

Razlog, da so zabeležili toliko smrtnih žrtev, Polajnar pripisuje dejstvu, da ljudje opozoril niso jemali dovolj resno. "Opozorila so bila izdana, in to pravočasno. Res pa je, da v tem delu Evrope hudourniške poplave niso tako pogoste, kot so pri nas. Morda so ljudje res nekoliko podcenili opozorila državnih služb in niso reagirali tako, kot bi lahko." 

Na vprašanje, ali se kaj takega lahko zgodi tudi pri nas, Polajnar odgovarja, da načeloma lahko. "Tudi pri nas smo imeli hudourniške poplave z več žrtvami, res pa je, da je naša orografija zasnovana tako, da močne padavine zajamejo manjša območja. Število žrtev je odvisno od tega, kako ljudje v času takšne ujme reagirajo, običajno je največ žrtev takrat, ko ljudje v zadnjem momentu rešujejo svoje imetje, npr. avtomobile." 

Prav poplave v Železnikih so spodbudile k boljšemu razvoju in organiziranosti hidrološke in meteorološke prognostične službe v Sloveniji. "Reči moram, da smo v teh letih dosegli kar velik napredek, tako s pomočjo evropskih sredstev, razvoja opozorilnega sistema in same organizacije dela. Seveda narava lahko vedno preseneti, vendar smo v tem primeru bistveno bolje pripravljeni, kot smo bili takrat," zagotavlja hidrolog. 

Kaj pa lahko posameznik naredi, ko so napovedani hujši nalivi, neurja, poplave? Najprej se moramo zavedati, do kam voda približno lahko seže na tistem območju, kjer živimo. To pomeni, da se zavedamo nevarnosti, ki jo voda lahko povzroči, odgovarja Polajnar. Potem pa je zelo pomembno, da spremljamo dogajanje in resno vzamemo opozorila, ki jih državne službe izdajo. "Ko so izdana opozorila oranžne ali celo rdeče stopnje, še pred tem, je zelo pomembno, da se ljudje vedejo samozaščitno. Da vredne predmete umaknejo v višja nadstropja, da se zavarujejo in med samim potekom ne rešujejo avtomobilov in druge imovine, ampak da zaščitijo sebe." 

Pri nevihtah in močnejših nalivih, napovedanih za ta konec tedna, gre za isti vremenski proces, kot je bil v Nemčiji – višinski ciklon hladnega zraka, ki je imel prej center v Nemčiji, sedaj se je pomaknil nad Jadran in se bo oslabljen pomikal preko Balkana. "Zlasti v vzhodni in južni Sloveniji bomo dobili kar obilne padavine v obliki nalivov, tudi kakšne nevihte, in lahko pričakujemo težave z odvajanjem meteorne vode, lahko pa tudi naraste kakšen hudournik," še pojasnjuje Polajnar in zato poziva k previdnosti.