Zakaj med ujmo v Brdih ni bilo obveščanja s sistemom SI-Alarm?

Martin Erzetič iz posestva Čarga je bil v torek eden redkih prebivalcev Kožbanskega kota, ki se je s svojim džipom lahko prebil do sveta. Opisal nam je, kako je bilo v noči z nedelje na ponedeljek: "Zunaj je bilo slišati grozno bučanje potoka, dež je zalival, ob tem se je slišalo tudi grozno pokanje lesa, ki se je ob tem plazu lomilo."

Ob neobičajnih zvokih narave je začel sam preverjati, kaj se dogaja. "Kar naenkrat se mi je zazdelo, da je nekaj hudega. Na vrhu plazu je hiša, v kateri ni bilo videti nobenih luči. Nobenega znaka ni bilo, da bi bil kdo buden," je nadaljeval.

Preden bi hiša s sosednjega hriba skupaj s stanovalci zgrmela v dolino, je bila njegova glavna skrb, da na to opozori sosede. "Sosede v vasi sem začel obveščati, da bi prišli do hiše in jih obvestili. Do njih so prišli šele gasilci, in sicer dve uri kasneje," je povedal Erzetič.

Hiša je k sreči obstala, Brici pa so se začeli spraševati, kaj bi bilo, če bi bilo.

Zagato bi lahko težavo učinkovito rešil sistem SMS-obveščanja Si-Alarm, ki je po zagotovilih ministra za obrambo kljub blamaži ob septemberskem testiranju, pripravljen na delovanje. "Če bi ga bilo treba uporabiti, je na voljo tudi že danes popoldan, a sem zadovoljen, da je sonce in da potrebe po tem ni," je takrat dejal obrambni minister Borut Sajovic.

Vprašanja, zakaj SMS-alarma ni bilo in kolikokrat je bil poleg razvpitega testiranja sploh že uporabljen, smo danes poslali na upravo za zaščito in reševanje, a odgovorov nismo prejeli.

V Brdih so se pojavile tudi kritike na račun vremenske napovedi oziroma opozoril pred samo ujmo. "Deževje je bilo napovedano, ob tem pa tudi 200 milimetrov ni tako ekstremna številka. Je pa treba vzeti v zakup, da so ti tereni zelo izpostavljeni in da so bili tudi doslej obremenjeni," je za Radio Robin na kritike odgovoril poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan.

Da megalomanskih plazov ne bi mogla preprečiti nobena opozorila, napoved ali sporočilo, je jasno tudi Bricem. "Vemo, narava je hudomušna in naredi svoje, ampak alarmiranje bi vsekakor prišlo prav, bi bilo dobrodošlo," je dejal Erzetič. Sploh če vemo, da sistem ni zastonj. Država naj bi zanj do sedaj zapravila že 15 tisočakov, rezerviranih pa ima še več kot štiri milijone evrov, brez davka.