Hiša za otroke v letu dni obravnavala 26 otrok, žrtev spolnih zlorab

Skoraj vsak peti Slovenec je v otroštvu doživel eno od oblik spolne zlorabe. Le šest odstotkov žrtev je to prijavilo in le v treh odstotkih sta sledila kazenski postopek in obsodba, je pokazala raziskava pravosodnega ministrstva, ki je bila izvedena v okviru implementacije islandskega modela Barnahus (Hiša za otroke) v Sloveniji. 

Projekt, ki ga je prevzelo že 23 evropskih držav in katerega temeljni namen je zaščita otrok, ki so žrtve in priče kaznivih dejanj, je lani zaživel tudi pri nas. 27. maja 2022 je Hiša za otroke uradno odprla svoja vrata na Zaloški 59 v Ljubljani in začela z delom. Danes je v njej zaposlenih sedem oseb. Dve strokovni delavki izvajata krizno podporo in nudita psihosocialno pomoč, ena strokovna delavka vodi zaslišanja otrok in ima opravljeno licenco za izvajanje forenzičnih intervjujev. Imajo še pravnico, vodjo glavne pisarne in informatika. 

Ob Mednarodnem dnevu otrok – žrtev nasilja smo preverili, kako po letu dni poteka njihovo delo. 

 'Otroci so največkrat žrtve spolnih zlorab oseb, ki jih poznajo'

"V prvem letu delovanja smo cilje prvenstveno usmerili v usposabljanje deležnikov, vzpostavitev stabilne kadrovske strukture in pripravo pogojev za sprejem prvega otroka. Prvo odredbo sodišča smo prejeli v drugi polovici lanskega leta, prvo zaslišanje smo izvedli v januarju 2023, danes pa Hiša za otroke v celoti sledi svojemu poslanstvu," je za 24ur.com povedala Simona Mikec, direktorica Hiše za otroke. 

Do danes so obravnavali 26 otrok, večinoma tistih, ki so obravnavani na podlagi odredbe sodišč, nekaj pa jih je v njihovih prostorih zaslišala Policija v okviru preiskovalnega postopka. "Konkretna obravnava otroka pri nas poteka na podlagi odredbe preiskovalnega ali kazenskega sodnika, ki odloči, da Hiši za otroke zaupa celostno obravnavo otroka – žrtve kaznivega dejanja. Pomemben del je zaslišanje otroka, ki ga izvede naša strokovnjakinja za izvajanje forenzičnih intervjujev. Otrok ob vsem tem prejema krizno podporo, po opravljenem zaslišanju pa se lahko vključi v psihosocialno pomoč. Kar opažamo, je, da je v celotnem postopku otrokova največja korist v ospredju," pojasni.

Za zdaj sicer sprejemajo le otroke, ki so žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. "Žal se je tudi pri nas pokazalo, da so otroci največkrat žrtve spolnih zlorab s strani oseb, ki jih poznajo in so jim blizu. Pogosto žrtve po razkritju ostanejo same in brez podpore njim bližnjih oseb," opozarja Mikčeva.

Po njenih besedah se otroci v njihovih prostorih počutijo prijetno. "Ves čas imajo ob sebi svetovalko, ki skrbi za čustveno razbremenitev, podporo in tudi odgovori na vsa dodatna vprašanja, ki jih otrok ima. Z njihovo pomočjo oz. na podlagi njihovih predlogov smo tudi nakupili nekaj dodatnih igrač v naših čakalnicah, tako da tudi z njihovo pomočjo ustvarjamo prostor prijetnejši."

Pozitivni odzivi ostalih deležnikov

Na vprašanje, ali so se v praksi morda že pokazale kakšne pomanjkljivosti, ki jih bodo morali izboljšati, Mikčeva odgovori, da bodo v času začetne faze delovanja Hiše za otroke naredili podrobno evalvacijo. "Želimo si, da nam bo evalvacija ne samo pokazala, kaj vse je treba izboljšati, temveč tudi, kako naj procese in naloge prilagodimo, izboljšamo ali nadgradimo. V začetnem obdobju delovanja prav tako nekaj časa namenjamo sprotni evalvaciji in refleksiji našega dela, vsak primer namreč prinese neko novo spoznanje, informacije, drugačen vpogled v delo. Sodelujemo namreč z različnimi sodniki, tožilci, odvetniki, centri za socialno delo in naše delo prilagajamo ter dopolnjujemo." 

Enako kot podobne hiše po Evropi pa tudi slovenska Hiša za otroke potrebuje čas, da se uveljavi v našem kazensko-pravnem sistemu, poudari. "Prinašamo novost in spremembo v sam kazenski postopek, zato si želimo pridobiti zaupanje pravosodnih organov v naše delo. Za zdaj so odzivi pozitivni, z nekaterimi sodniki smo sodelovali že pri več primerih. Ključno pa se nam zdi ozaveščanje in informiranje, da je pred nami žrtev otrok, ki potrebuje dodatno skrb. Tudi na način, da ga dodatno ne viktimiziramo in ne travmatiziramo."

O konkretnih rezultatih seveda še ne morejo govoriti, za zdaj se lahko sklicujejo zgolj na izkušnje in statistiko iz tujine, ki pravi, da se je z vzpostavitvijo Hiš za otroke dvignilo zaupanje v sistem obravnave žrtev spolnih zlorab. "Bolj kot pričakujemo, si želimo, da bi bilo pri nas podobno. Sistem, ki v vseh fazah skrbi za integriteto žrtve na način, da je dodatno ne izpostavlja, jo ustrezno zaščiti in zagotovi ustrezno strokovno pomoč, je sistem, za katerega si moramo kot družba prizadevati," še doda naša sogovornica. 

Zato si želi, da bodo čim prej lahko uresničili idejo in enote Hiše za otroke odprli tudi v drugih slovenskih krajih.