V skladu s sprejetimi spremembami bo smel državni tožilec ob vložitvi obtožnega predloga (za kazniva dejanja z zagroženo denarno kaznijo ali kaznijo zapora do treh let, kar sodi v pristojnost okrajnih sodišč) sodišču predlagati izdajo kaznovalnega naloga, s katerim bi sodišče obdolžencu izreklo predlagano kazensko sankcijo ali ukrep brez opravljene glavne obravnave.
Četrtemu odstavku 39. člen zakona o kazenskem postopku, ki natančneje določa izločitev sodnika, je dodana nova točka, ki predvideva, da če se je sodnik v postopku pri odločanju o kateremkoli vprašanju seznanil z dokazom, ki se mora po določbah tega zakona izločiti iz spisov, ne more v isti zadevi odločati o obtožbi oziroma o pritožbi, razen če vsebina dokaza ni takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev.
Novela uvaja tudi spremenjen 71. člen. Ta je pred tem predvideval, da o zahtevi za postavitev zagovornika odloča preiskovalni sodnik, zagovornika pa postavi predsednik sodišča. Spremenjen člen sedaj predvideva, da če ni pogojev za obvezno obrambo, se obdolžencu, ki si po svojih gmotnih razmerah ne more sam plačati zagovornika, na njegovo zahtevo lahko postavi zagovornik po uradni dolžnosti, če je to v interesu pravičnosti. Omenjeno zahtevo lahko poda obdolženec po vročitvi obtožnice. O zahtevi odloči predsednik senata, zagovornika pa postavi predsednik sodišča.
