Hitro reševanje delovnih sporov

V letu 2006 se je v primerjavi z letom poprej bistveno bolj zmanjšal zaostanek na področju reševanja delovnih sporov, na socialnem oddelku pa je zaostanek ostal, kar je posledica zelo povečanega socialnega pripada, je i ob predstavitvi rezultatov dela Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v minulem letu dejala predsednica tega sodišča Marta Klampfer. Od vseh zadev v reševanju je sodišče lani uspelo rešiti 55 odstotkov vseh zadev.

Upoštevajoč skupni zaostanek v začetku leta 2006 (2224 nerešenih zadev, od tega 1446 nerešenih delovnih in 778 socialnih sporov) ter število prejetih novih zadev 2649 (1587 delovnih in 1062 socialnih sporov) je imelo pritožbeno sodišče po besedah Klampferjeve v reševanju 4873 zadev, od tega 3033 delovnih in 1840 socialnih sporov. Od vseh zadev v reševanju je sodišče uspelo rešiti 2970 ali 55 odstotkov vseh zadev v reševanju, tako da je ostalo nerešenih spornih zadev še 1903 oz. 45 odstotkov.

Klampferjeva je med drugim pojasnila, da je sodišče v letu 2006 obvladovalo skupni letni pripad, saj je rešilo skupaj več zadev, kot jih je prejelo v reševanje. Skupni zaostanek nerešenih delovnih in socialnih sporov se je tako bo trditvah predsednice sodišča lani zmanjšal za 14 odstotkov (leto poprej pa le za sedem odstotkov).

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je pristojno za reševanje pritožb zoper odločbe sodišč prve stopnje, in sicer v individualnih in kolektivnih delovnih ter socialnih sporih. Glede na vrsto sporov sta v okviru sodišča organizirana dva oddelka, in sicer oddelek za individualne in kolektivne delovne spore ter oddelek za socialne spore. Na oddelku za delovne spore deluje 11 sodnikov, na socialnem pa sedem, je še dejala.

Kot je znano, je konec leta 2005 ministrstvo za pravosodje začelo s skupnim, državnim projektom "Odprava sodnih zaostankov - projekt Lukenda", ki je predsednikom sodišč nalagal pripravo operativnih programov za odpravo sodnih zaostankov za obdobje 2006-2010. Predsednica sodišča je pripravila tak operativni program, ki je predvideval začasno skrčitev seznama prednostnih zadev, intenzivno angažiranje strokovnih delavcev, določitev interne norme pričakovanega obsega dela za sodnike in strokovne delavce (teh so imeli v minulem letu šest) ter pospešeno reševanje zelo starih zadev.