Hiv je ob pravočasni diagnozi obvladljiva bolezen

V Sloveniji so na leto v povprečju na novo diagnosticirane od ena do tri okužbe z virusom hiv na 100.000 prebivalcev, kar letno pomeni med 40 in 50 novih diagnoz, je na današnji okrogli mizi izpostavil Janez Tomažič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

V povprečju na leto umre od en do pet bolnikov z aidsom, ker zdravnika obiščejo prepozno ali pa so prenehali z zdravljenjem.

Zgodnja diagnoza ključni izziv boja proti aidsu v Sloveniji

Hiv je obvladljiva bolezen, a je zdravila treba jemati do konca življenja. Zdravljenje je najbolj uspešno ob zgodnji diagnozi, ravno ta pa je eden ključnih izzivov boja proti aidsu v Sloveniji. Delež poznih diagnoz v Sloveniji namreč ostaja visok, a se počasi zmanjšuje, je opozoril Tomažič. Še pred petimi leti je bil več kot 50-odstoten, pri četrtini bolnikov je bil razvit že aids. Do danes jim je z informiranjem splošne javnosti in skupin, kjer se bolezen pojavlja v največji meri, ta delež uspelo spraviti na okoli 40 odstotkov, aids pa je diagnosticiran le še pri 15 odstotkih bolnikov.

Med 200 in 300 oseb v Sloveniji ne ve za svojo okužbo

Težava še vedno ostaja tudi prepoznavanje oseb, ki ne vedo za svojo okužbo. Po ocenah je teh v Sloveniji med 200 in 300. Tudi zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pozivajo k testiranju ob vsakem dvomu na okužbo, je poudarila Evita Leskovšek z NIJZ. Mnogi s testiranjem namreč odlašajo tudi zaradi strahu pred diskriminacijo in stigmo v družbi, ki je po izkušnjah sodelujočih na omizju še vedno prisotna.

Mitja Ćosić iz društva Legebitra pa je izpostavil, da osebe s hiv pogosto doživijo diskriminacijo v zdravstvenem sistemu. V drugih socialnih okoljih osebi ni treba razkrivati diagnoze, v zdravstvu pa je ta na takšen ali drugačen način razkrita, je pojasnil. Ćosić pozna primere, ko so bili bolniki zavrnjeni, njihov hiv status razkrit pred polno čakalnico ali pa je bil zapisan na temperaturnem listu, vsem na ogled.

Kot je poudaril, je to protizakonito, saj zakon o pacientovih pravicah zagotavlja pravico do varstva osebnih podatkov in enakopravne obravnave. Letos je bil tudi prvi bolnik s hiv uspešen s tožbo proti zdravstvenemu delavcu, ki ga zaradi okužbe s hiv ni želel obravnavati, nevladne organizacije in stroka pa so dosegli omejitev dostopa podatkov o izdanih zdravilih za zdravljenje hiva.

'Izobraževanje o zdravi in varni spolnosti treba začeti že zgodaj'

Glede na to, da je vsak peti 15-letnik že spolno aktiven, je izobraževanje o zdravi in varni spolnosti treba začeti že zgodaj, pa je poudarila Tanja Povšič iz programa Mladi, zdravi in ozaveščeni Mestne zveze prijateljev mladine Ljubljana. Na delavnicah varne spolnosti, ki jih izvajajo v srednjih šolah, opažajo, da je tema spolnosti med mladimi še vedno tabu. "To nam daje smernice, da je treba vztrajati," je še dejala Povšičeva, ki poudarja, da si mladi želijo in potrebujejo strokovno neoporečna znanja. Tudi raziskave NIJZ so pokazale, da bi mladi, če bi imeli več informacij, počakali s prvim spolnim odnosom in morda tudi na drugega partnerja, je pojasnila Leskovškova.

Večjo vlogo pri preventivi bi po oceni Povšičeve lahko odigrali tudi starši, ki z otroki, običajno dekleti, govorijo predvsem o kontracepciji, ne pa tudi o preprečevanju prenosa spolno prenosljivih okužb. Tudi v šolskih učnih načrtih vsebine spolne vzgoje niso sistematično urejene in večinoma temeljijo na entuziazmu posameznih učiteljev, sta še opozorili udeleženki okrogle mize.