Hmeljišča za zdaj v dobrem stanju, a letina bo verjetno podpovprečna

Po besedah specialista za hmeljarstvo Blaža Dimca je letošnji vročinski val hmeljišča zajel v občutljivi razvojni fazi, vendar pozneje kot lani, ko je imel zaradi zgodnejšega nastopa bistveno večji vpliv na razvoj rastlin. Letos se je rast hmelja v najbolj vročih dneh sicer upočasnila, rastline pa so hitreje prehajale v fazo cvetenja. Kljub temu posledice za zdaj niso tako izrazite kot v enakem obdobju lani.

Razmere po državi so po Dimčevih besedah zelo različne, saj so bile padavine neenakomerno razporejene. Pomanjkanje dežja se najbolj pozna v nenamakanih nasadih, kjer se rastline hitreje znajdejo v sušnem stresu in počasneje napredujejo. Po drugi strani ima približno 80 odstotkov slovenskih hmeljišč možnost namakanja, kar pridelovalcem omogoča, da vsaj deloma omilijo posledice suše. Namakanje je trenutno tako eden od bistvenih ukrepov, vendar Dimec opozarja, da bi lahko ob nadaljnjem zmanjševanju pretokov vodotokov prišlo tudi do omejitev ali prepovedi namakanja.

Dodatne težave so povzročila neurja s točo. Po dosedanjih ogledih je bilo prizadetih približno 850 hektarjev hmeljišč na območjih Polzele, Rečice ob Savinji, Braslovč, Žalca, Prebolda, Tabora, Vranskega, Gorišnice, Dornave, Ormoža, Markovcev in Vidma. Med njimi je okoli 150 hektarjev nasadov po trenutnih ocenah povsem uničenih, zato obiranje tam predvidoma ne bo ekonomsko upravičeno.

Približno 300 hektarjev je težje poškodovanih, kjer pričakujejo od 50- do 70-odstotni izpad pridelka, na okoli 400 hektarjih pa so poškodbe lažje. Dimec poudarja, da gre za okvirne ocene, saj sanacija številnih nasadov še poteka.

Možnost obnove poškodovanih rastlin je odvisna predvsem od stopnje poškodb, nadaljnjih vremenskih razmer ter ukrepov, ki jih bodo hmeljarji izvedli v prihodnjih tednih. Posebej pomembno je, ali je toča poškodovala vrh rastline pred ali po tem, ko je ta dosegla vrh žičnice. Če je rastlina ostala brez vrha še pred doseženim vrhom opore, je njen pridelovalni potencial bistveno manjši, težave pa se lahko pojavijo tudi pri spravilu.

Kljub vremenskim nevšečnostim je zdravstveno stanje hmelja trenutno razmeroma ugodno. V opazovanih nasadih niso zaznali spor hmeljeve peronospore, vroče in pretežno suho vreme pa ni ustvarjalo pogojev za nove okužbe. V manjšem obsegu se je na občutljivejših sortah pojavila pepelovka, medtem ko listnih uši in pršic ob zadnjih pregledih niso zaznali. Začel pa se je let druge generacije koruzne vešče, zato strokovnjaki priporočajo redno spremljanje nasadov.

Dimec opozarja, da letošnja sezona znova potrjuje vse večji vpliv podnebnih sprememb na pridelavo hmelja. Pridelovalci se vse pogosteje soočajo s kombinacijo vročinskih valov, suše, neenakomerno razporejenih padavin ter neurij s točo. Takšna nestanovitnost vremena zahteva prilagajanje tehnologije pridelave, vse pomembnejšo vlogo pa imajo sodobni namakalni sistemi, učinkovita raba vode in zagotavljanje zanesljivih vodnih virov.

Za natančno oceno letošnje letine je po Dimčevih besedah še prezgodaj, saj je pred hmeljem odločilno obdobje cvetenja, oblikovanja in razvoja storžkov. Čeprav bo končna količina in kakovost pridelka odvisna od nadaljnjih vremenskih razmer, razpoložljivosti vode in morebitnih novih neurij, pa že zdaj ocenjuje, da bo zaradi obsežnih poškodb po toči skupni letošnji pridelek hmelja v Sloveniji najverjetneje podpovprečen.