Hoja po avtocesti je prepovedana: veste, kaj storiti, če se vam pokvari avto?

Pokvarjeno vozilo ali ne, hoja po avtocesti je v vsakem primeru prepovedana in nevarna. Tudi na Darsu so poudarili, da področni zakon o pravilih cestnega prometa izrecno določa, da pešci ne smejo stopiti na avtocesto in hitro cesto ali hoditi po njej. "K sreči tovrstni primeri niso pogosti (letno nekaj deset), lahko pa se končajo tragično," so dodali. 

Dars smo prosili za videoposnetek hoje po pomurski avtocesti preteklega ponedeljka, a posnetka niso imeli. So pa nam posredovali nekaj starejših posnetkov, na katerih je jasno vidno nevarno početje. "Bolj pogosto pešci (in kolesarji, kar je tudi prepovedano) zaidejo na avtocesto in hitro cesto na območju mest," so dodali. 

150 evrov za hojo po avtocesti ali hitri cesti in še 80 evrov kazni, če ne nosimo odsevnega brezrokavnika

Kaj lahko za svojo varnost storimo, če se nam na avtocesti pokvari vozilo? Najprej si nadenemo svetlobni brezrokavnik, nato pa se umaknemo za varnostno ograjo. "Zgodilo se je že, da je cela družina sedela na ograji in so jim noge bingljale na odstavni pas. To je skrajno neodgovorno, saj je tudi na odstavnih pasovih prišlo do tragičnih nesreč," pojasnjujejo na Darsu. 

Pri hitrosti 130 kilometrov na uro, kolikor znaša omejitev hitrosti na avtocesti, voznik v sekundi prevozi več deset metrov, njegov odzivni čas pa je okoli dve sekundi, če spremlja promet, pravijo na Darsu. "To pomeni, da lahko voznik pešca na avtocesti opazi prepozno, vsak nepredviden odziv posameznika pa lahko vodi tudi do nesreče s hujšimi posledicami," dodajajo. 

150 evrov kazni si bo prislužil vsak, ki bo hodil po avtocesti ali hitri cesti ali stopil nanjo. Še 80 evrov kazni pa lahko dobi vsak, ki je na avtocesti ali hitri cesti in ne nosi odsevnega brezrokavnika. "Zakon jasno določa, da morajo biti osebe ustrezno označene," so opozorili na Darsu. 

Kako ravnamo ob okvari vozila?

Včasih se zgodi, da nas iz prometa na odstavni pas povsem neprostovoljno izključi okvara. Vozilo v takem primeru najprej umaknimo na varno, torej na odstavni pas oz. na skrajni desni rob odstavnega pasu, pred tem, če je le mogoče, zapeljemo do najbližjega t. i. stebrička SOS, vključimo vse štiri utripalke in že v avtomobilu ali takoj ob izstopu iz njega oblecimo odsevni jopič. "Ta naj bo vedno čim bliže dosegu roke in nikakor ne v prtljažniku!" opozarjajo na Darsu. 

Iz vozila izstopimo previdno, morebitni sopotniki naj bodo na varnem za zaščitno ograjo. Na večjo razdaljo od vozila postavimo varnostni trikotnik, posebno v neznanem okolju za klic na pomoč namesto mobilnega telefona uporabimo stebriček SOS, ker tako natančno sporočimo, kje smo, pravijo na Darsu.

Ko hodimo po odstavnem pasu, se moramo gibati čisto ob zunanjem robu odstavnega pasu oz. po možnosti kar za jekleno varnostno ograjo, pri čemer moramo ponoči ali v slabi vidljivosti predhodno preveriti teren izza ograje (lahko je strmina, lahko smo na viaduktu ipd.). V primeru avtoceste oz. hitre ceste brez odstavnih pasov vozilo zapeljemo do odstavne niše, saj je v vsaki niši tudi stebriček SOS, če pa to ni mogoče, pa čim bolj na skrajni desni rob voznega pasu ali celo zunaj njega.

Kaj pa v primeru nezgode drugega vozila?

Izogibati se moramo hoji po voznem ali prehitevalnem pasu avtoceste. Dejstvo pa je, pravijo na Darsu, da je pomoč vozniku lahko ključna za preživetje poškodovanih. Svoje vozilo v primeru nezgode drugega vozila umaknimo na varno, na odstavni pas, na primerno razdaljo od kraja nesreče. Potem nujno in najprej zavarujemo kraj nesreče, da ne bi prišlo do novih naletov, posebno je to pomembno ponoči in v primeru slabe vidljivosti. Stebriček SOS uporabimo za klic na pomoč. Šele nato pomagamo ponesrečencu.

T. i. telefoni SOS so ob celotnem avtocestnem križu na razdalji približno dva kilometra; s pritiskom na tipko uporabnik vzpostavi neposredno povezavo z operaterjem v nadzornem centru, s tem se tudi avtomatsko določi lokacija in vzdrževalci Darsa se po obvestilu operaterja odpravijo na to mesto, kjer nato ustrezno zavarujejo kraj dogodka, po potrebi organizirajo vlečno službo ipd. V primeru nesreče namreč delavci Darsa iz pristojne avtocestne baze aktivno sodelujejo v reševanju, predvsem čim prej zavarujejo kraj nesreče, ko službe v intervenciji opravijo svoje delo (gasilci, medicinska pomoč, policija ...), poskrbijo, da so posledice nesreče odstranjene, vozišče očiščeno in znova vzpostavljeno ustrezno in varno stanje vozišča.

Sicer pa vozniki v tovrstnih situacijah lahko pokličejo tudi Prometno informacijski center na kratko številko 1970, od koder bodo operaterji obvestili pristojno avtocestno vzdrževalno bazo (te so locirane ob avtocestnem križu, vsaka je pristojna za določeno območje) ali pa Policijo na številko 113.