Hojs glede predsedovanja Svetu EU: varovanje v mehurčkih, policija odlično usposobljena

Po besedah ministra Aleša Hojsa je predsedovanje Svetu EU z vidika zagotavljanja varnosti zagotovo velik zalogaj. Posebej zato, ker bo, kot kaže, slovensko predsedovanje potekalo tako, da bomo lahko visoke goste spet sprejemali v živo, je danes ocenil minister. Ne pričakuje, da bi z varnostnega vidika bilo to problematično.

Zaradi potreb ob predsedovanju Slovenije Svetu EU, ki se začenja v četrtek, bodo bolj aktivirali policiste, ki so za to usposobljeni, zato na ostalih področjih zmanjka policistov. "Sam pa ne pričakujem, da bi bilo to z varnostnega vidika kakorkoli problematično. Slovenska policija je za to dobro usposobljena, tudi imamo konec koncev varnostna območja predvidena tako, da se bo varovalo v nekih mehurčkih, denimo Brdo ali nastanitev vseh v strogem centru Ljubljane v Hotelu Union recimo, kar tudi pomeni neko bolj zaključeno varnostno celoto," je v izjavi za medije po srečanju z župani v Podlehniku opisal minister.

Ocenil je tudi, da je že na petkovi prireditvi policija poskrbela za ustrezno varnost, tako da se ne boji, da bi tudi predsedovanja ne izpeljali ustrezno.

Vlada je sicer, kot je znano, tudi zaradi nalog ob predsedovanju Slovenije Svetu EU sklenila vpoklicati pomožne policiste.

Na novinarsko vprašanje, kako komentira poziv petih evropskih poslancev in nemške poslanke, ki so pozvali Evropsko komisijo in Evropski svet, naj ukrepa glede razmer v Sloveniji in začasno ustavi izplačevanje evropskih sredstev, pa je minister dejal, da je "groteskno", da pismo od vseh evropskih poslancev podpiše zgolj pet poslancev.

Po njegovih besedah to kaže na to, da gre za neko politično gesto, ki je gotovo generirana znotraj Slovenije, v opozicijskih strankah. Sicer pa se s pozivom ne obremenjuje kaj dosti, je dejal.

"Celo obratno. Po mojih informacijah - verjamem, da so točne - prihaja jutri v Slovenijo komisarska ekipa na čelu s predsednico von der Leyenovo in mislim, da je ena od prvih novic, ki jih bo gospa prinesla v Slovenijo, ta, da je slovenski projekt za okrevanje podprt, torej odobren, kar pomeni, da je daleč od tistega, kar želijo poslanci. Celo obratno, bomo eni od prvih držav, kjer bodo projekti, ki smo jih pripravili za okrevanje, s strani Evropske komisije odobreni," je še dodal minister Hojs.

Kako rešiti preobremenjenost mejnega prehoda Gruškovje?

Hojs se je ob obisku Podravja seznanil tudi s perečo problematiko pretočnosti mejnega prehoda Gruškovje na slovensko-hrvaški meji, ki je v času poletne turistične sezone zelo obremenjen. V izjavi za medije po srečanju z župani v Podlehniku je minister dejal, da bo stopil v kontakt z družbo Dars in da sam vidi možne rešitve, s katerimi bi pospešili oz. omogočili hitrejši pretok posebej tovornega prometa.

Poleg tega se bo policija kadrovsko okrepila. Vlada je namreč v torek sprejela sklep o vpoklicu pomožnih policistov do 31. decembra letos, kar po ministrovih besedah pomeni, da bi tudi ti rezervni policisti lahko dodatno pomagali, še posebej v času vrhunca turistične sezone.

V zvezi z vpoklicem je pojasnil še, da je vsa obremenitev policistov, ki bo v naslednjih mesecih "narejena v smislu državnega proračuna", na nek način že predvidena v proračunu, v delu, ki je namenjen za plače.

Po ministrovih besedah bodo v naslednje pol leta zagotovo vpoklicali kakšnih tisoč rezervnih policistov po različnih lokacijah v Sloveniji. Kam ji bodo napotili največ, je, tako minister, težko reči.

Glede na to, da so pomožni policisti, pa jih pretežno napotijo na mesta, kjer lahko nudijo podporo rednim policistom. V glavnem gre za južno mejo, kjer lahko sodelujejo kot nadzorniki državne meje, tudi na mejnih prehodih lahko pomagajo, s tem, da nimajo dostopa do vseh evidenc. Rezervne policiste lahko uporabljamo tudi za kontrolo prometa in pri ostalih manj zahtevnih aktivnostih policije, je dodal minister.

2,5 milijona evrov za občine

Glede pogovora z župani pa je povedal, da bo država tudi letos občinam južne oz. zunanje schengenske meje namenila sredstva zaradi povečanih stroškov ob nadzoru državne meje.

Skupno bodo občine letos dobile 2,5 milijona evrov, medtem ko je lani ta znesek za 32 občin znašal 2,8 milijona evrov, občine pa so sredstva prejele potem, ko so opozorile, da zaradi povečane prisotnosti policije in Slovenske vojske prihaja do povečane izrabe infrastrukture v občinah, posledično pa do višjih izdatkov.

Da bodo občinam na zunanji schengenski meji povrnili del stroškov, je sicer na današnji seji odločila vlada. Kot so zapisali v sporočilu za javnost po seji, gre za enkratno povračilo, ki se izvede na podlagi predloženih računov in utemeljitve namenske porabe in drugih listinskih dokazov. Župani občin ob zunanji schengenski meji jih morajo predložiti notranjemu ministrstvu do 30. novembra.

Med upravičene stroške sodijo stroški, nastali v letu 2021 zaradi obnove poti ob začasnih tehničnih ovirah na zunanji schengenski meji in občinskih poti, ki so dodatno obremenjene zaradi nadzora zunanje schengenske meje, stroški postavitve dodatnih virov razsvetljave, tehničnih sredstev in drugi stroški, ki nastajajo občinam z namenom povečati varnost občanov, so še pojasnili v sporočilu za javnost.

Župan Občine Podlehnik Sebastian Toplak je ocenil, da kljub temu, da gre za nekoliko manj sredstev kot lani, pa so bile občine deležne tudi drugih povečanj sredstev, predvsem pri povprečnini, tako da meni, da so s tem, da dobijo ta sredstva, občine zadovoljne.

Poleg tega so občine hvaležne, da je vlada to prepoznala, saj se bodo migracije po besedah Toplaka zagotovo še nekaj časa pojavljale in obmejne občine zaradi tega čutijo negativne učinke. Bi bile pa občine vesele, če bi to postala tudi sistemska rešitev, je dodal.

Toplak je izrazil zadovoljstvo, da je bil minister tudi na mejnem prehodu Gruškovje, ki je v času turistične sezone daleč najbolj obremenjen mejni prehod v državi. "To čutimo ne samo tisti, ki smo neposredno ob njem, ampak tudi ostale sosednje občine, kjer se ljudje izogibajo tem zastojem in tam povzročajo nove zastoje," je razmere opisal župan Podlehnika.

Minister se je s sogovorniki pogovarjal tudi o varnostni problematiki v Podravju. Po izjavah županov je sodelovanje med policijo in lokalnimi skupnostmi izjemno dobro, tako da posebej izrazite problematike ni, je dejal minister.