Kakšno bo končno število ljudi, ki bi jih Slovenija lahko sprejela, še ni znano. Je pa Hojs dejal, da se bo sam zavzel za "veliko številko", če bo to potrebno. Pojasnil je, da so že v stiku s Slovensko vojsko in državnim sekretarjem iz kabineta predsednika vlade, tako da po njegovih besedah že potekajo pripravljalne aktivnosti za vzpostavitev primernih centrov, v katere bi namestili begunce.

Hkrati je omenil možnost, da bi nekatere begunce iz Ukrajine takoj polno vključili v "neke naše delovne procese". Po ministrovih besedah Slovenija potrebuje znanje, ljudi, ki znajo delati, in po njegovih besedah "so Ukrajinci gotovo taki".

V vsakem primeru gre za ljudi, ki so v naši neposredni bližini, je dejal Hojs. Ob afganistanski krizi so države v okolici Afganistana pozivali, naj sprejmejo begunce, zato bi bilo po ministrovih besedah danes popolnoma neprimerno, "če mi, ki smo v neposredni bližini, ne bi sprejeli ljudi, ki bežijo".

Ob robu dogodka na Rogli, sicer namenjenega ozaveščanju o varnem obnašanju na smučiščih, je minister še opozoril, da ukrajinski begunci prihajajo iz okolja, ki je v kulturnem, verskem in zgodovinskem smislu nekaj povsem drugega kot okolje, iz katerega prihajajo begunci iz Afganistana.

Že včeraj so sicer na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) v odgovoru na naše vprašanje zatrdili, da se zavedajo resnosti situacije v Ukrajini in jo pozorno spremljajo, enako kot tudi poteze francoskega predsedstva, ki bo moralo pripraviti enoten odziv EU. Zavedajo se tudi, da je scenarij povečanega pritoka beguncev v EU zelo verjeten. "V stiku smo že z državami članicami, ki mejijo na Ukrajino. Realno je namreč pričakovati, da bodo te države prve, ki se bodo soočile z morebitnim povečanim migracijskim pritiskom iz Ukrajine. Poleg tega je pomembno tudi dejstvo, da so v nekaterih državah članicah EU močne ukrajinske diaspore: poleg Poljske in Madžarske še v Avstriji, Nemčiji in na Portugalskem," so zapisali za 24ur.com.  

Glede na navedeno so kakršne koli napovedi glede morebitnega povečanega migracijskega pritiska nehvaležne, pravijo. Dodajajo pa, da bo Slovenija v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi dostop do zaščite omogočila vsem, ki jo potrebujejo.

Več držav poroča o velikem številu ukrajinskih beguncev

Po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova je Rusija sprejela več kot 110.000 beguncev iz ukrajinskih separatističnih regij, ki jih je nedavno tudi priznala. "Rusija je zagotovila humanitarno pomoč ljudem, ki so se morali začasno preseliti iz Donecka in Luganska zaradi nenehnega obstreljevanja ukrajinskih oboroženih sil," je danes povedal Lavrov.

Madžarska je pripravljena za sprejem beguncev iz Ukrajine, je danes sporočil nedavno ustanovljeni operativni štab za nacionalno varnost, ki ga vodi premier Viktor Orban. Ukrajinci bodo tako lahko zaprosili za azil neposredno na Madžarskem, kar doslej ni bilo mogoče. Madžarska je namreč po begunski krizi leta 2015 drastično zaostrila predpise za vložitev prošnje za azil. To je bilo mogoče le na tranzitnih območjih na meji, ki jih med azilnim postopkom ni bilo mogoče zapustiti.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je na Facebooku potrdil, da Madžarska vzdržuje tesne stike s svojim veleposlaništvom v Kijevu, ki deluje s polno zmogljivostjo. Na veleposlaništvo pa ne prihajajo le madžarski državljani, ki iščejo varnost, ampak tudi državljani drugih držav. Oblasti poročajo tudi o dolgih čakalnih dobah in kolonah avtomobilov na petih ukrajinsko-madžarskih mejnih prehodih.

Szijjarto je tudi spomnil, da so številne oddaljene države, kot so Indija, Jordanija in Iran, zaprosile Madžarsko za vzpostavitev humanitarnega koridorja, da bi lahko njihovi državljani, ki zakonito prebivajo v Ukrajini, na Madžarsko vstopili brez vizuma. Cilj je prizadetim osebam omogočiti čim hitrejšo vrnitev domov.

V zadnjih 24 urah iz Ukrajine v Romunijo vstopilo več kot 10.000 ljudi

Romunija, ki je članica tako EU kot Nata, pa postopoma postaja tranzitna pot za vojne begunce iz sosednje Ukrajine.  V zadnjih 24 urah je iz Ukrajine v Romunijo vstopilo več kot 10.000 ljudi, kar je dvakrat več kot pred rusko invazijo.

Od 10.624 Ukrajincev, ki so vstopili v državo, jih je 3660 odpotovalo naprej, enajst ljudi pa jih je zaprosilo za azil v Romuniji. Romunija ima v azilnih domovih skupaj 1100 mest, od katerih je polovica že zasedenih. Oblasti pa so sicer že izjavile, da bi lahko Romunija v začasnih zatočiščih po potrebi teoretično sprejela pol milijona beguncev.