Šepec: Predlog zakona o nalezljivih boleznih je neustaven in posega v veliko pravic

Ministrstvo za zdravje je predlog zakona o nalezljivih boleznih v javno obravnavo posredovalo 21. avgusta, za pripombe in predloge nanj je čas še do konca meseca. Po predlogu necepljenih otrok ne bi bilo mogoče vključiti v javno financiran vrtec ter nekatere srednje in visoke šole ter fakultete. S predlogom novega zakona na novo urejajo tudi področje epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni in okužb in opredeljujejo vrste karantene.

Doslej se je več pomislekov pojavilo v zvezi z 48. členom predloga zakona, ki dopušča še bolj zaostrene ukrepe v primeru, da z ostalimi širjenja nalezljivih bolezni ni mogoče zajeziti, med drugim možnost omejevanja zbiranja tudi na zasebnem prostoru. Za potrebe zdravstva bi država lahko namreč zasegla lastnino naključnega posameznika, denimo, njegov avto ali drugo prevozno sredstvo, poslovni prostor ali kakšno drugo premoženje. "Bilo bi neustavno, da bi država posameznikovo stanovanje zasegla, da bi ščitila celotno javnost pred nalezljivo boleznijo," pravi Miha Šepec s Pravne fakultete Maribor. Izpostavil je, da bi država s tem posegla v veliko pravic, kot so pravica do zasebnosti, pravica do svobode gibanja in pravica do zasebne lastnine.

Ob robu slovesnosti ob 30. obletnici sestanka akterjev nastanka manevrske strukture narodne zaščite na Pristavi nad Stično je te pomisleke danes komentiral tudi notranji minister  Aleš Hojs, a obenem opomnil, da je zakonski predlog v pristojnosti ministrstva za zdravje.

Kot je dejal Hojs, že obstoječa zakonodaja dopušča, da policija lahko v izjemnih primerih vstopa tudi v zasebne prostore, denimo v primeru ogrožanja življenja. V času epidemije novega koronavirusa pa so  ugotovili, da so nekateri odloki, ki bi morali veljati tudi za zasebne prostore, neizvedljivi.

Notranji minister sicer verjame, da bo ministrstvo za zdravje oz. vlada upoštevala tehtne pripombe na zakon, nazadnje pa ga bo tako ali tako potrjeval DZ. "Kakšna bo končna vsebina tega zakona, odločajo poslanci," je dodal.

Glede določb, ki v izjemnih okoliščinah dopuščajo prepustitev vozil ali prostorov za zdravstvene potrebe, pa je Hojs spomnil, da je bilo denimo v času osamosvajanja v nekaterih primerih potrebno tudi to. "Treba je bilo nekomu vzeti avtomobil, nekomu zapleniti tovornjak, zaradi zavarovanja naše samostojnosti, zaradi vdora agresorja," je spomnil.

Minister ocenjuje, da sprejem tega zakona nikakor ne bo pomenil nezakonitega dela policije, da bi policija brez razloga vdirala na zasebno lastnino ali plenila vozila. Takšne možnosti bodo po njegovem mnenju izjemno omejene in striktne.

Z vidika ustavnosti vsebino zakona že proučuje tako varuh človekovih pravic kot tudi pravniki. "Gre za tipičen represivni zakon, ki se navadno sprejema v času kriznih razmer in ti zakoni dostikrat omejujejo posameznikove pravice ter vanje bolj posegajo," je prepričan Šepec.

Država mora namreč vse ukrepe, ki jih uvaja, utemeljiti. Kamor pa policijska kontrola dogajanja v naši dnevni sobi ne sodi. "Če bi predlog zakona želel to urediti, bi moral zelo natančno specificirati, v katerih primerih, kdaj in na kakšen način lahko država ali policija to naredi," še poudarja Šepec. Če po koncu javne obravnave čistopis zakona ostane nespremenjen, bo v primeru vložene ustavne presoje o domnevno nedopustnem poseganju v državljanske svoboščine, naposled odločalo ustavno sodišče.

Hojs je ob priložnosti pokomentiral tudi trenutne razmere na meji, kjer pristojni dnevno izdajo več sto, ob koncih tedna tudi 1000 ali več karantenskih odločb. Stanje je ocenil kot dramatično, so pa striktni ukrepi po njegovi oceni pripomogli k zajezitvi okužb. Nadeja se, da bo število novih okužb kmalu tudi začelo upadati.