Že druga interpelacija zoper Aleša Hojsa

V uredništvu smo pridobili osnutek interpelacije zoper notranjega ministra Aleša Hojsa, ki so jo pripravili v Levici in jo poslali v usklajevanje partnerjem v koaliciji ustavnega loka (KUL). V njej mu očitajo odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi, policijsko nasilje na protestih v Ljubljani, protiustavno omejevanje človekovih pravic z nepravilnim izvajanjem 9. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije ter njeno politizacijo in militarizacijo.

Opozicijske LMŠ, SD in SAB so v Levici do konca tedna pozvali k dopolnitvi interpelacije, vložiti jo nameravajo prihodnji teden, poroča STA. Hojs se je medtem že odzval. Dejal je, da ni seznanjen z vsebino interpelacije, zato očitkov za zdaj ne bo komentiral. Ob vprašanju, ali je razmerje moči v parlamentu takšno, da ga bodo ohranili na ministrskem mestu, pa je Hojs dejal, da zdaj ni pomemben on, ampak Slovenija. Hojs je ob tem še dejal, da se razmerje moči v parlamentu po njegovem mnenju kaže v sprejemanju dobrih oz. ustreznih zakonskih predlogov, kakšno je "razmerje ob konkretni interpelaciji, pa bomo videli". 

To bo sicer deveta interpelacija v tem mandatu. Na obravnavo v DZ trenutno čakata interpelaciji zoper ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec ter ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča, so še spomnili na STA.

Prvi očitek iz interpelacije: ustvarjanje izrednih razmer

V osnutku interpelacije trdijo, da vlada načrtno ustvarja izredne razmere, "kolovodja" pa je poleg predsednika vlade prav minister Hojs. V času njegovega ministrovanja je namreč vlada prvič v zgodovini Slovenije aktivirala policijska pooblastila za prepoved gibanja na javnih mestih (v Ljubljani, na Bledu in v okolici Brda pri Kranju). "Prebivalce Ljubljane so tako v torek, 5. 10. 2021, pričakali zabarikadiran center mesta, tisoč policistov, konjenica in policijski psi ter vodni top," spomnijo in krivdo za nasilje tistega dne pripišejo vladi in Policiji, ki da ji je bila več kot očitno ukazana eskalacija konfliktov. 

"A sam proces ustvarjanja izrednih razmer v Sloveniji je dolgotrajen in sistematičen. V imenu boja proti epidemiji covida-19 je vlada začela vladati z odloki. Po tem, ko je tudi dejansko postala manjšinska vlada, ker nima več gotove večine v državnem zboru, pa ji drugega niti ne preostane več," so še zapisali. 

Vladanje z odloki je nedemokratično, saj pomeni, da poskuša izvršilna oblast prevzeti tudi naloge zakonodajne veje oblasti, opozarjajo. Da se vsega ne da urediti s podzakonskimi akti in odloki, je že večkrat opozorilo tudi ustavno sodišče. 

"Drugi problem vladanja z odloki je kaos, ki ga v družbi ustvarja z dnevnim 'štancanjem' odlokov. Ljudje ne vedo, kaj je dovoljeno in kaj ne. Odločitve se sprejemajo na večernih sejah vlade, odloki pa pogosto stopijo v veljavo že naslednji dan. S tem se s pomočjo pravnih instrumentov ustvarjajo družbene razmere, ki so v nasprotju z osnovnimi načeli in usmeritvami pravnega sistema, to pa je zagotovitev predvidljivih in čim trajnejših pravil, ki urejajo razmerja v družbi," še opozarjajo in dodajajo, da je kaos v družbi pravzaprav cilj vlade Janeza Janše, kar da dokazuje komuniciranje njenih vidnih predstavnikov.  

Ko je solzivec zameglil Ljubljano

"V torek, 5. 10. 2021, smo doživeli črn dan za Ljubljano. Ni se zgodil sam od sebe, temveč je ulično nasilje izzvala oblast in izvršeno je bilo s pomočjo policijskih sil," so prepričani pobudniki interpelacije. 

Ob tem znova izpostavijo odločitev vlade, da v času mednarodnega srečanja EU-Balkan prvič v zgodovini aktivira 9. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije ter omeji gibanje na določenih območjih. A sklep je bil sprejet in objavljen le nekaj ur, preden je stopil v veljavo, območij, na katerih je veljal, niso natančneje določili, javnosti pa niso obveščali, kje bo gibanje omejeno. 

V takšnih razmerah so v Ljubljani potekali protesti, zaznamovalo pa jih nasilje, kakršnega Ljubljana še ni doživela. Vlagatelji interpelacije so prepričani, da je za to odgovorna Policija, ki naj bi že nekaj dni pred protestom dobila navodila, da mora uporabiti silo. In res smo na ljubljanskih ulicah že zelo hitro opazili vodni top. "Vodni top je tako postal prisilno sredstvo, ki se v zadnjih tednih redno uporablja. Pred letošnjim letom je bil z razlogom uporabljen le enkrat, saj gre za prisilno sredstvo, ki naj bi se uporabljalo le v skrajnem primeru. Čeprav bi morala Policija najprej uporabiti milejša prisilna sredstva in poskušati drugače obvladovati množico, se je odločila, da takoj uporabi najmočnejše orožje. Poleg tega vodni top ni bruhal navadne vode, temveč mešanico vode in solzivca, v imenu večje učinkovitosti pa je tako solzivec učinkoval tudi na vse prebivalce središča Ljubljane in mimoidoče. A to je bila očitno stranska škoda, ki so jo Policija in njeni nadrejeni želeli doseči," so zapisali. "Količine izpuščenega solzivca so bile tako velike, da je dim dosegel tudi osebe, ki sploh niso bile udeležene na protestu, med drugimi tudi otroke in starejše osebe," so še dodali. 

"V skladu s Smernicami Amnesty International o uporabi sile se lahko solzivec uporablja samo v primerih, ko je nasilje splošno razširjeno, da bi razgnali množico, in samo takrat, ko nasilja ne ustavijo nobeni drugi načini. Izstrelkov s kemičnimi dražilnimi sredstvi ni nikoli dovoljeno usmeriti neposredno v ljudi. Če se solzivec uporablja, se je treba izogibati ponavljajoči se ali daljši izpostavljenosti in nemudoma slediti postopkom dekontaminacije. Solzivec je treba uporabljati v najmanjši možni meri in šele po podanih jasnih opozorilih," v osnutku interpelacije citirajo opozorilo Pravne mreže za varstvo demokracije, nato pa spomnijo, da je Policija sama priznala, da je bilo izstreljenih več kot 400 nabojev solzivca. "Če k temu prištejemo še vodni top, ki je brizgal mešanico vode in solzivca, dobimo ogromne količine solzivca v zraku v centru Ljubljane," so še zapisali. Policiji ob tem očitajo, da ga je uporabljala tudi proti posameznikom in da je neselektivno "zaplinila" celotno središče Ljubljane.  

"Tudi policisti niso zadovoljni s položajem, v katerem so se znašli, ko jih vodstvo Policije, predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša in minister za notranje zadeve Aleš Hojs silijo v nestrokovno ravnanje, ko ne velja več maksima 'najmanjša možna sila', temveč samo 'čim večja uporaba sile', ki naj deluje zastraševalno kot posebna oblika generalne prevencije, da ljudje ne bi več javno izražali svojega mnenja na ulici," so še zapisali v predlogu interpelacije in spomnili, da sindikat policistov zahteva neodvisno preiskavo dogajanja. 

Predlagatelji interpelacije so prepričani, da zahteve po povečani represiji prihajajo z državnega vrha, "konkretno od predsednika vlade, tudi predsednika SDS, in njegovega pribočnika, tudi podpredsednika SDS". Vodstvo Policije pa da ni dajalo strokovnih ukazov, temveč politične usmeritve, ki zahtevajo uporabo največje možne policijske sile. 

Interpeliranemu ministru očitajo neposredno odgovornost za torkovo eskalacijo nasilja. "Minister za notranje zadeve Aleš Hojs ni samo objektivno odgovoren za policijsko nasilje nad protestniki in 'zaplinjenje' središča in prebivalcev Ljubljane, temveč je tudi subjektivno vplival na takšno policijsko taktiko. Odgovoren je za poškodbe zaradi vdihavanja solzivca, ki jih še niti ne poznamo povsem, odgovoren pa je tudi za vse druge poškodbe, ki so jih utrpeli vsi udeleženci protesta in tudi policisti." 

(Nepravilno) izvajanje 9. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije

"Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je neposredno odgovoren, saj je predlagal aktivacijo 9. člena Zakona o pooblastilih in nalogah policije in je dolžan bdeti nad pravilno izvedbo aktivacije," trdijo predlagatelji interpelacije in pojasnjujejo, da je vlada v uradnem listu objavila zgolj sklep o aktivaciji omenjenega člena, ki daje dodatna pooblastila Policiji, ne pa tudi odredbe, kar bi po zakonu morala storiti. "Videti je, da sploh ni izdala odredbe kot pisnega pravnega akta, ali pa ta ni bila razkrita javnosti (zaradi česar je tudi sicer predpisano sodno varstvo zoper odredbo nedostopno)," opozarjajo.

Še več, vlada je odločitev sprejela "zaradi velike verjetnosti hujših kršitev javnega reda", velika verjetnost pa po mnenju vlagateljev ne more biti dovolj za tako široko omejevanje človekovih pravic. 

Politizacija in militarizacija Policije 

" V zadnjem letu so bila sredstva, kot so vodni top, solzivec, policijski psi, helikopter, konjenica in gumijasti naboji uporabljena na ljudeh večkrat kot v vsej zgodovini države. Prisotnost Policije je vedno bolj opazna, kroženje policijskih vozil in helikopterjev je postalo vsakdanji pojav, ograje se postavljajo za vsak, celo najmanjši shod. Militarizacija Policije in s tem družbe je očitna in že povzroča negativne posledice večini prebivalstva," lahko preberemo v predlogu.

Politizacije in militarizacija Policije se po njihovem mnenju kaže na več nivojih: 

– povečanje pooblastil Policije onkraj predlogov zakonodajnih sprememb,

– kadrovske zamenjave na vodstvenih položajih v Policiji s poslušnimi kadri, ki so pripravljeni na vse, tudi na uporabo prekomerne sile,

– obiski funkcionarjev stranke SDS na policijskih postajah.

Ministru ob tem očitajo, da je na Policijo namestil poslušne kadre, ki zvesto izpolnjujejo njegova navodila. Posebej omenjijo generalnega direktorja Policije Antona Olaja, spomnijo pa tudi na menjavo direktorja Policijske uprave Ljubljana. Politično strankarsko obvladovanje Policije se po njihovem kaže tudi v obiskih strankarskih veljakov SDS pod pokroviteljstvom ministra za notranje zadeve na policijskih postajah. "Tovrstno početje razumemo kot nadaljnjo politizacijo Policije s strani stranke SDS. SDS dojema, da je država v celoti v njenem upravljanju ter da so interesi SDS enaki interesom države, zato tako postopa tudi s Policijo." 

"Na podlagi naštetih in utemeljenih razlogov vlagatelji interpelacije o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa menimo, da ta ni primeren za opravljanje funkcije ministra, zato predlagamo Državnemu zboru Republike Slovenije, da ga razreši s funkcije ministra za notranje zadeve," zaključijo.

'Ta trenutek drugega orodja, kot da vlagamo interpelacije, nimamo'

V opozicijskih strankah so pripravljeni sodelovati pri njeni pripravi in jo tudi podpreti. Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je ob tem dejal, da je namen interpelacij predvsem priti do predčasnih volitev. Pri tem ne gre samo za posamezno ime, ampak za glasovanje o podpori vlade, prvi preizkus tega pa bo po njegovih besedah obravnava interpelacij zoper Kustečevo in Dikaučiča. Povedal je še, da se v opoziciji pogovarjajo tudi o možnosti ustavne obtožbe, ki pa še ne prinese predčasnih volitev, in tudi o interpelaciji vlade. "Če želimo glasovati o interpelaciji vlade, moramo vložiti protikandidata za mandatarja. To bi bilo smiselno samo, če bi koalicija KUL imela nedvoumno 46 glasov in če bi se našla oseba, ki bi bila neke vrsta slamnati mandatar, ki bi po izvolitvi zelo jasno povedal, da ne bo sestavil vlade in potem gremo na volitve," je dejal.

Vodja poslancev SD Matjaž Han je napovedal, da se bo četverica strank tudi v nadaljevanju odzvala na vse nepravilnosti, ki jih bodo ministri storili do konca mandata. "Ta trenutek drugega orodja, kot da vlagamo interpelacije, nimamo, kljub temu, da se nekaterim zdijo nepotrebne, če želimo demokratičnost v tej državi obdržati," je dejal v izjavi za medije. Glede možnosti uspeha interpelacije je Han izpostavil SNS, DeSUS in poslanca manjšin, ki "se bosta težko ves čas izgovarjala, da sta neopredeljena, in zato ker bosta nekaj dobila za svojo manjšino, podpirata vse druge stvari, ki bodo nas pahnile v težave".

Po besedah vodje poslanske skupine SAB Maše Kociper menijo, da je prav minister Hojs tisti, ki si "absolutno zasluži interpelacijo". "Pripravljeno interpelacijo bomo preučili, pogledali, če bi še kaj dodali, in potem pri njej tudi aktivno sodelovali. V razmerah, ko imaš viseči parlament in imaš takšnega ministra, ki dela poteze, ki marsikoga zmotijo, ne samo nas v opoziciji, je seveda vredno poskusiti, če bo ta interpelacija uspela," je dejala v izjavi za medije.