'Ne razumem, zakaj bi nekdo pred polnočnico vpogledoval v moje podatke'

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je v izjavi za javnost spregovoril o policijskih vpogledih v njegovo osebno mapo.

"Včeraj smo med razpravo doživljali velike napade, da želi ta vlada slediti državljanom. To ni res. In to me je potem motiviralo, da sem govoril o policijskem sledenju," je uvodoma Horvat.

27. maja je tako izpolnil poseben obrazec, ki jim ga je posredoval Žan Mahnič in s katerim je lahko preveril oziroma zaprosil za informacije, ali je policija kdaj vpogledovala v njegove osebne podatke. "Pred dnevi sem to tudi prejel," je pojasnil. Kot je dejal, je bil temu zelo korektno priložen tudi dopis, da v kolikor smatra, da je bilo to kadarkoli kakorkoli zlorabljeno, lahko to tudi ustrezno prijavi.

"Ne razumem, zakaj bi nekdo 35 minut pred polnočnico vpogledoval v moje osebne podatke," je bil ob tem kritičen. Dodal je, da ne najde nobene povezave, zakaj vpogled prav takrat. Največ vpogledov je sicer bilo marca, ko se je oblikovala nova vlada.

Vodja poslancev NSi je še pojasnil, da bo zdaj zahteval ustrezne odgovore tudi od informacijske pooblaščenke. "Ne vem, zakaj 22 vpogledov v njegove podatke, od tega jih 13 ni pojasnjenih oziroma brez navedbe, kdo je to gledal."  Enkrat pa naj bi mape z njegovimi podatki ogledovala tudi informacijska pooblaščenka."Ne dovolimo si navedb, da postajamo policijska država," je še dodal.

Dodal je še, da je bila beseda 'sledenje', ki jo je včeraj uporabil, neustrezna oziroma "lapsus" ter da je imel v mislih 'vpoglede'.

Kot pravi, pa bodo podobne zahteve za te podatke zdaj vložili tudi drugi poslanci in v kolikor bodo našli kakšne "zanimive časovne korelacije", se bodo organizirali in v tem smislu nastopili skupaj.

Na Horvatove navedbe pa se je na Twitterju odzvala tudi evroposlanka Ljudmila Novak.

Na Horvatove navedbe glede obdelave njegovih osebnih podatkov pa so se odzvali tudi na Policiji. Dejali so, da v zvezi s tem vodijo notranjevarnostni postopek in zaenkrat težko govorijo o tem, ali je šlo za nepooblaščene vpoglede in zlorabo pristojnosti policije, ali pa za redno policijsko delo. "O tem je zelo nehvaležno govoriti in ne bi ničesar rad prejudiciral, je  pa pomembno, da se ta postopek zdaj izpelje transparentno," je ob tem dejal višji policijski inšpektor Generalne policijske uprave (GPU) Vlado Ilič.

"V policiji se zelo dobro in čedalje bolj zavedamo varovanja osebnih podatkov posameznikov in zato imamo vseskozi že vzpostavljene ustrezne mehanizme, s pomočjo katerih ugotavljamo, ali je uslužbenec policije podatke obdeloval ustrezno," pojasnjuje Ilič. Kot dodaja, policija zelo striktno omejuje dostope do teh podatkov in ima zato vsak uslužbenec dostop le do tistih, ki jih nujni potrebuje za svoje delo. "Če sumimo, da bi šlo za zlorabo, pa sprožimo notranjevarnostni postopek, pristojna služba preveri dejstva in okoliščine, sledijo ukrepi. In če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, zadevo najprej predamo oziroma odstopimo ustreznim organom. /.../ Mehanizmi torej so vzpostavljeni."

Podobno navaja tudi višji policijski inšpektor in poooblaščenec za varstvo osebnih podatkov Boris Plevnik, ki hkrati pojasnjuje postopke za posredovanje informacij posamezniku o tem, kolikokrat in kako je bilo vpogledano v njegove osebne podatke. "Najprej se poda zahtevek policiji, kjer sprožimo postopek in mu te podatke posredujemo." Kako pa policija te podatke sploh obdeluje oziroma kako se beležijo ti vpogledi? Plevnik odgovarja, da mora policija najprej, ko prejme obvestilo o nekem domnevnem prekršku, kaznivem dejanju in podobno, preveriti podatke kršitelja, storitelja oziroma prijavitelja in tukaj je že zabeležen prvi vpogled. Pri tem največkrat vpogledajo v centralni register prebivalstva oziroma druge evidence osebnih podatkov – da se - tako Plevnik - ugotovi nedvoumna identiteta kršitelja oziroma prijavitelja. Drugi vpogled se na primer zgodi ob vnovični identifikaciji na samem kraju, če se je na primer postopek končal z nekim aktom, plačilnim nalogom. Tretji vpogled je lahko administrativni, da se plačilni nalog nato tudi izda. Še različni vpogledi pridejo v poštev, kadar se izvaja notranji nadzor nad osebnimi podatki, saj jih mora policija po potrebi tudi ažurirati. "Zahtevo za vpogled lahko poda sam posameznik, če meni, da so podatki v naših evidencah netočni ali neažurni," razlaga Plevnik.

Kot so še dejali na policiji, pa ne posredujejo podatkov, do katerih imajo po zakonu pravico do zadržka. "Teh ne posredujemo, dokler ni zaključena preiskava. Tovrstnih zahtevkov je sicer največ, a posameznik nima pravice do tega podatka, ker bi lahko v fazi preiskave vplival na potek," dodaja Ilič.

Horvat sicer govori o 22 vpogledih. Je to običajna številka? So vpogledi neuprevičeni? Plevnik konkretno na vprašanje ne more odgovoriti, da zatrjuje, da obstajajo sledilni zapisi, ki jih vodijo in ki bodo (ne)upravičenost razkrili. Te sledilne zapise je policija namreč dolžna voditi, pokažejo pa, katere podatke se je dejansko obdelovalo. A vendar stvar ni tako enostavna. Kot primer navaja tehnični vidik identifikacije posamezne osebe: policija zaprosi za identificiranje točno določenega posameznika, posreduje njegovo ime in priimek in se nato izkaže, da je v Sloveniji 100 takšnih oseb. V tem primeru se zabeleži, da se je posredovalo 100 podatkov, a je iz evidenc policije nato razvidno, da so iskali samo eno točno osebo. Ilič še dodaja, da je torej običajno, da se pojavi tolikšno število teh vpogledov.

Spomnimo: Horvat trdil, da mu je policija sledila

Horvat je med včerajšnjo razpravo o novem paketu ukrepov za pomoč ob epidemiji covida-19 dejal, da opozicija nenavadno veliko ve o aplikaciji za sledenje stikom okuženih s koronavirusom, ki sploh še ne obstaja.

"Tisti, ki jo hoče sprogramirati, mora najprej dobiti specifikacijo, neka navodila. Tega ni. Vlada je povedala, da se 'ogreva' za nemško aplikacijo, treba je upoštevati pravila Googla in Appla in ta nemška aplikacija je ta trenutek lahko samo prostovoljna. To vsi vemo. Ali pa ne. Bog pa ne daj, da bi poslanci določali tehnične specifikacije v zakonu ali da bi določali, s kakšnim razvojnim orodjem naj bo narejena. Saj to je čisto mimo!" Kot pravi, bo NSi vztrajala pri tem, da bo aplikacija odprtokodna in "ko bo šla v produkcijo, ko se bo lokalizirala, poslovenila, potem bo vsak, ki se malo v to razume, znal to kodo prebrati".

"Danes sem slišal s strani kolegic iz LMŠ, da postajamo policijska država. Saj imate programerje, pa naj za božjo voljo preštudirajo to kodo, ker je odprta, in pogledajo, na kateri policijski server bodo šli podatki!" je dejal in jim očital, da z lažmi zastrupljajo slovensko javnost.

"Bom pa zdaj povedal dva stavka o tem, kar je in je bilo," je nadaljeval in nato dvignil list papirja."Veste, kaj je to? To so podatki, ko je policija v času prejšnje vlade sledila meni. Po mojem emšu. Neverjetno. Največ pogledov veste, kdaj? Takrat, ko je nastala ta koalicija - druga polovica februarja in začetek marca. Poglejte! Če želite, bom pokazal, ni me sram. Gledali so me celo 35 minut pred polnočnico. Ja, sem bil pri polnočnici. In so me gledali. Zelo zanimivo," je dejal. 

Policija odgovarja, da ne gre za nikakršno nezakonito sledenje politikom, pač pa za vpoglede v njihove evidence.