Hrana dražja, a kljub temu pristane v smeteh

Na svetu vsak dan zavržemo več kot milijardo obrokov. In to tako v revnih kot bogatih državah. Medtem pa več kot 730 milijonov ljudi po svetu živi v lakoti, je opozorilo poročilo Združenih narodov. Poleg tega je odpadna hrana, ki je zavržemo občutno preveč, eden izmed večjih povzročiteljev podnebne krize. S tem, ko v smeti roma odpadna hrana, zavržemo tudi vire in energijo, ki smo jih porabili za njeno proizvodnjo. S tem pa pospešujemo globalno segrevanje.

Kot so v sporočilu za javnost poudarili Združeni narodi, Indeks odpadne hrane kaže žalostno realnost, v kateri je več kot 730 milijonov ljudi po svetu lačnih, istočasno pa smo zavrgli več kot milijon ton hrane, ki bi jo lahko še uporabili. V poročilu so zajeli podatke iz 100 svetovnih držav. Ugotovitve pa so zaskrbljujoče: na svetu zavržemo v povprečju skoraj petino užitne hrane.

24. aprila zaznamujemo slovenski dan brez zavržene hrane. Ta opozarja, kako pomembno je odgovorno ravnati s hrano in si prizadevati, da je zavržemo čim manj. S pobudo se želi posameznike, organizacije in institucije spodbuditi k bolj premišljenemu načrtovanju nakupov, porabi in shranjevanju živil ter drugim preprostim spremembam, ki pripomorejo k učinkovitejšemu ravnanju s hrano ter zmanjšanju količine zavrženih živil. 

Prebivalec Slovenije je imel leta 2024 v povprečju za prehrano na voljo 143 kg sadja, 113 kg žit, 104 kg zelenjave, 91 kg mesa, 79 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. To je bilo pri krompirju za 15 kg oz. 23 % več na prebivalca kot leta 2020, pri sadju za 14 kg oz. 11 % več, pri mesu za 4 kg oz. 4 % več in pri jajcih za 1 kg oz. 6 % več. Po drugi strani sta se v opazovanem obdobju zmanjšali količini zelenjave in žit na prebivalca – prva za 14 kg oz. 12 %, druga pa za 3 kg oz. 3 %, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). 

V primerjavi z marcem lani so se cene živil v povprečju zvišale za nekaj manj kot 3 %. Najbolj, za 11 %, so se podražili sadje in oreščki, sledili so meso in mesni pripravki (za 7 %) ter mleko z mlečnimi izdelki in jajca (za 2 %). Po drugi strani so se pocenila živila v skupini olja in maščobe (za 4 %) ter sladki izdelki, tj. sladkor, slaščice in sladice (za 3 %). Marca lani pocenitev na letni ravni ni bila zaznana v nobeni izmed prikazanih skupin.

V letu 2024 se je v Sloveniji v vseh členih prehrambne verige skupno zavrglo 168.000 ton hrane oz. 79 kg na prebivalca. Največ odpadne hrane je kot običajno nastalo v gospodinjstvih, 44 %. V gostinstvu in strežbi hrane je bil ta delež 32-odstoten, v proizvodnji hrane je znašal 15 %, najmanjši (9 %) pa je bil v dejavnosti trgovine z živili.

Predlani je v gospodinjstvih nastalo 73.600 ton odpadne hrane oz. okoli 200 ton na dan. To pomeni, da je dnevno prebivalec Slovenije doma v povprečju zavrgel nekaj manj kot 100 g hrane. Po SURS-ovi oceni je užitni del obsegal 31 g, neužitni del (olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi) pa 64 g.

Po zadnjih podatkih Eurostata je bilo leta 2023 v članicah EU zavržene povprečno 129 kg hrane na prebivalca, od tega nekaj več kot polovica v gospodinjstvih (69 kg). Najmanj odpadne hrane na prebivalca je nastalo v gospodinjstvih v Španiji* (26 kg), sledili sta Slovenija (34 kg) in Bolgarija (41 kg), največ pa na Portugalskem (122 kg), v Romuniji (103 kg) in Italiji (98 kg), še poudarjajo na SURS.