Hrana dražja za več kot desetino: na udaru poljščine in mlečni izdelki

Evropsko združenje trgovcev z žiti Coceral je po vročinskih valovih, ki so prizadeli celotno Evropo, julija objavilo posodobljeno napoved skupnega pridelka žita v 27 članicah EU in Združenem kraljestvu. Napoved je z 295,5 milijona ton zmanjšalo na 286,6 milijona ton, medtem ko so kmetje z žetvijo lani zbrali skupno 310 milijon ton žit. V Nemčiji bo denimo letošnji pridelek žit zaradi suše in vročine z nekaj manj kot 42 milijoni ton v medletni primerjavi manjši za sedem odstotkov, so pred dnevi ocenili v nemškem združenju kmetov DBV.

Poleg škode, ki jo v kmetijstvu povzroča ekstremna vročina, se kmetje soočajo tudi z višjimi vhodnimi stroški, ki jih povzročata vojni na Bližnjem vzhodu in posledična blokada Hormuške ožine ter v Ukrajini. Glede na analizo Oxford Economics so bile svetovne cene dizelskega goriva julija medletno višje za 36 odstotkov, deloma zaradi motenj v Hormuški ožini, medtem ko naj bi se cene gnojil letos zvišale za 22 odstotkov.

Na cene hrane ima velik vpliv tudi vojna v Ukrajini. Žita predstavljajo četrtino svetovnega indeksa cen hrane, Rusija in Ukrajina pa skupaj zagotavljata nekaj manj kot 30 odstotkov svetovnega izvoza pšenice in več kot deset odstotkov koruze, je dejal višji ekonomist pri Oxford Economics Tomaš Dvorak. Napadi na ruska in ukrajinska pristanišča, nakladalne objekte in plovila kot tudi otežen prevoz pošiljk žita ob Črnem in Azovskem morju bi lahko vplivali na 86 milijonov ton letne izvozne zmogljivosti žita - 52 milijonov ton iz Rusije in 34 milijonov ton iz Ukrajine. To pomeni skoraj 17 odstotkov svetovnega izvoza žit.

Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je tudi sama že posvarila pred novim valom podražitve hrane, je v začetku meseca objavila, da so se svetovne cene hrane julija zvišale. Skupni indeks košarice osnovnih prehrambenih izdelkov, ki ga izračunava FAO, se je v preteklem mesecu v medletni primerjavi povzpel za odstotek, pri čemer so se cene žit zvišale za 6,9 odstotka, cene rastlinskega olja pa za 17,3 odstotka. Svetovni indeks cen hrane Oxford Economics medtem spremlja cene surovin, zato dvig ne pomeni neposrednega dviga cen na drobno. Predvideni 11,8-odstotni dvig za letos denimo ostaja pod 14,2-odstotnim porastom iz leta 2022.

Dvorak ocenjuje, da bodo pri dvigu cen najbolj na udaru poljščine - žita, sadje in zelenjava - ter mlečni izdelki, saj suša in vročina močno vplivata na njihovo pridelavo in predelavo. Posledično bodo dražji denimo kruh, sir, vino in olje, medtem ko se pri mesu to ne bo tako poznalo. Kot je za spletni portal N1 sredi meseca ocenil Luka Juvančič s katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo ljubljanske biotehniške fakultete, bi se zaradi več mesa na trgu, ker kmetje zmanjšujejo staleže živine, cene mesa prežvekovalcev, kamor sodi tudi govedina, lahko začasno celo znižale.

Pod največjim pritiskom je sicer pšenica, ki je gnojilno intenzivna kultura. Ta naj bi se v letošnjem tretjem četrtletju na medletni ravni podražila za 36 odstotkov na 6,92 dolarja za 30 litrov, so sporočili raziskovalci.

Dvorak meni, da bo vpliv cen na sveže pridelke, predvsem sadje in zelenjavo, hiter in ga bodo potrošniki verjetno občutili v dveh do treh mesecih, kar pomeni med oktobrom in novembrom. Pri predelani hrani pa se največji učinek na cene v trgovinah pričakuje v približno šestih do devetih mesecih, torej med februarjem in majem 2027.

Ekonomist za kmetijske surovine pri Oxford Economics Jed Cartledge opozarja, da bi se cene lahko zvišale tudi bolj od napovedi, saj so posledice dogajanja v Črnem morju še vedno prisotne, močan vremenski pojav El Nino pa predstavlja tudi tveganje za pridelke izven Evrope. Kljub temu pa meni, da bi zaradi višjih cen pšenice nekatere dražje alternativne izvozne poti postale sprejemljivejše, kar bi lahko ublažilo nekatere motnje, je povzela spletna stran Indexbox.