Hrana in pijača dražji za petino: katera živila najbolj udarijo po žepu?

Ste se kdaj vprašali, koliko denarja mesečno namenite za napolnitev trgovinskih vrečk?

"Nekje med 200 in 400 evrov, odvisno od tega, koliko smo doma," pove naša sogovornica. "Kakih 300 evrov," pravi druga. "Včasih sem si vse sešteval, zdaj pa ne bi znal povedati. Približno 300, 400 evrov," odgovori tretji. 

Več kot desetino naših prihrankov naj bi namenili temu, je leta 2022, ko so zadnjič pregledovali trg na tak način, ugotovil Statistični urad. Torej 340 evrov vsak mesec oziroma več kot štiri tisočake letno.

"Cene hrane in brezalkoholnih pijač so najizraziteje rasle v letu 2022, potem se je trend rasti nekoliko umiril, v zadnjem letu pa zopet opažamo izrazito višje cene. V zadnjih treh letih se je ta skupina, hrana in brezalkoholne pijače, podražila kar za petino," pojasni Tatjana Brvar iz Statističnega urada Republike Slovenije (Surs).

Podražili so se čokolada, zelenjava, sadje ... To v primerjavi z lanskimi cenami potrjujejo tudi na Sursu: "Meso za 11 odstotkov, sveže sadje za 12 odstotkov, čokolada za 22 odstotkov, brezalkoholne pijače za 16 odstotkov in kava za 33 odstotkov. Pocenitve, ki bi vplivala na indeks, nismo zaznali."

"Z nekaj osnovnega načrtovanja, s spremljanjem cen in izkoriščanjem popustov lahko občutno znižamo stroške. Je pa daleč najbolj pomembno to, da nakupujemo premišljeno, toliko, kolikor potrebujemo in da hrano tudi porabimo," svetuje vodja prehranske ekipe Zveze potrošnikov Slovenije Matjaž Pirc.

Preverili smo še znesek osnovne košarice, kjer nismo upoštevali diskontnih ponudnikov. Za nakup 10 najcenejših izdelkov, a ne tistih lastne blagovne znamke, bi odšteli slabih 12 evrov, kar je za nekaj evrov manj kot pri naših sosedih. 

"Redko kateri mesec v letošnjem letu je bila slovenska košarica dražja od italijanske in hrvaške," pravi predsednica Trgovinske zbornice Mariča Lah. Na to vpliva predvsem slaba samooskrba Slovenije. "Mi pričakujemo od vlade, da bi naredila strategijo in operativni načrt povečanja slovenske proizvodnje hrane. Na tak način bi lahko tudi delno ublažili vplive na maloprodajne cene," zaključi Lahova.

Pripomogel pa bi tudi manjši davek na osnovna živila, kot je to denimo praksa v Italiji.