Hrana namesto v želodcih konča v smetnjakih

Začel se je Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki je namenjen seznanjanju prebivalcev Evrope s preprostimi ukrepi, s katerimi lahko prispevajo k zmanjševanju odpadkov. Letos ministrstvo za kmetijstvo in okolje opozarja predvsem na problematiko količin zavržene hrane.

Na ministrstvu pravijo, da vsak lahko zmanjša svoje odpadke že s tem, da ne nakupuje stvari, ki jih ne potrebuje ali ki imajo kratko življenjsko dobo. Gospodinjstva lahko svoj delež odpadne hrane zmanjšajo tako, da na primer posamezniki nakupujejo "po pameti", hrano pravilno shranjujejo, preverijo rok uporabe in tudi kuhajo ustrezne količine hrane.

V svetu vsako leto odvržemo več kot milijardo ton živil oziroma tretjino vse pridelane hrane. V Evropi je to približno 90 milijonov ton hrane letno. Delež odpadne hrane je enak v industrializiranih državah in v državah v razvoju. V državah v razvoju se več kot 40 odstotkov izgub hrane zgodi po spravilu pridelka in med predelavo, v industrializiranih državah se več kot 40 odstotkov izgub pojavlja na drobno in na ravni potrošnikov.

Na ministrstvu pravijo, da je v Sloveniji v letu 2011 nastalo skoraj 168.000 ton odpadne hrane ali približno 82 kilogramov odpadne hrane na prebivalca. To je po oceni ministrstva veliko, a dodajajo, da je to vseeno skoraj 14 odstotkov manj kot v letu 2010. Med to odpadno hrano je bilo 77 odstotkov mešane odpadne hrane (skoraj 129.000 ton), 19 odstotkov odpadne hrane živalskega izvora (okrog 31.000 ton), 4 odstotke pa zelene odpadne hrane (nekaj več kot 7.400 ton), navajajo na ministrstvu.

Zakaj odvržemo toliko hrane?

Toliko hrane odvržemo, ker kupujemo preveč prevelike količine pokvarljivega blaga (na primer sadje in zelenjava) in ker še vedno ne znamo načrtovati obrokov glede na to, katera živila je treba porabiti prej. Prav tako nakupimo prevelike količine hrane na splošno, kar je posledica tudi posebnih ponudb. Na mnoga živila, ki jih imamo v hladilnikih, zamrzovalnikih in shrambah, preprosto pozabimo ter jih nato ob čiščenju najdemo in odvržemo. Hrano mečemo stran tudi zaradi visoke občutljivosti na higieno živil in datumov na označenih živilih. Še vedno na splošno pripravljamo prevelike količine hrane in ostankov jedi ne znamo ponovno uporabiti. Težava je tudi, ker številni hrane enostavno ne spoštujejo dovolj. Nekateri hrano mečejo stran, ker niso zadovoljni z njenim okusom, ali pa preprosto niso dovolj ozaveščeni. Na naš odnos do hrane pa seveda vplivajo tudi pretekle izkušnje – starejši, ki so izkusili pomanjkanje v svoji mladosti, vržejo proč najmanj hrane.