Na mizi so različni predlogi tako glede prehrane in kmetijstva kot tudi seveda naftnih derivatov. A za zdaj gre le za izhodišča morebitnih interventnih ukrepov, njihovo dokončno vsebino morajo še oblikovati. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer si želi, da bi do naslednjega tedna uspeli pripraviti večino zakonskih podlag za interventne ukrepe, zato da bi lahko v nepredvidljivih razmerah država že pripravljene ukrepe tako rekoč hitro potegnila iz predala.
Kakšne ukrepe torej vlada pripravlja? Začnimo z naftnimi derivati, kjer se nam obetajo drastične podražitve. Odslej naj bi natančneje zbirali podatke o porabi in komercialnih zalogah, naftni trgovci bodo morali o morebitnih motnjah v oskrbi obvezno poročati.
Napovedujejo pa tudi možnost uvedbe diferenciranih cen goriv – ali so s tem mislili na razlike v ceni goriva ob avtocesti in v mestu ali morda celo na ugodnejše gorivo za določene sektorje, kot so kmetijstvo, prevozništvo in logistika, nam na ministrstvu niso podrobneje pojasnili, saj da so predlogi šele v fazi priprave.
Kar se tiče plina, predvidevajo možnost posebnih državnih strateških zalog plina, zanje pa da bi lahko najeli tudi skladišča v tujini. Trgovcem bi lahko, kot kaže, zapovedali, da delež plina zakupijo vnaprej, ne sproti in se tako izognijo cenovnim nihanjem.
Draga hrana se bo še dražila
Tudi hrana bo po napovedih vseh v prehranski verigi v prihodnjih mesecih še dražja. Kljub temu, da se po statističnih podatkih bolj ali manj draži že nekaj let.
Tako mali kot veliki trgovci zdaj od dobaviteljev pričakujejo nove cenike zaradi višjih cen energentov, transporta, embalaže – kot posledica razmer na Bližnjem vzhodu. A že zdaj so, kot opažajo potrošniki, cene hrane poletele v nebo.
Po podatkih statističnega urada se je, recimo, v šestih letih goveje meso podražilo za skoraj 70 odstotkov, za več kot 60 sadje, za polovico posneto mleko, za približno tretjino sir in kruh.
Glede na napovedane nove dvige cen v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) predlagajo nižji DDV, kar so že večkrat, za osnovne prehranske izdelke. "Naj bi se ta regresirana stopnja davka na dodano vrednost implementirala pri mleku, mlečnih izdelkih, jajcih, zelenjavi, sadju, pri žitu, pa pri mlevskih in pekovskih izdelkih," je naštevala predsednica TZS Mariča Lah.
Po podatkih trgovinske zbornice je prodaja živil prvič v desetletju padla za pet odstotkov. Glede DDV Lahova zato pravi: "Pričakujem samo še to, da se nemudoma in hitro zadeva realizira."
Čemur je kmetijska ministrica Mateja Čalušić danes prikimala: "Sosednje države imajo tudi petodstotno stopnjo DDV, tako da o teh številkah se trenutno pogovarjamo in ko se bomo odločili, bomo tudi konkretno povedali, kolikšna bo stopnja."
Slovenija ohranja eno najvišjih, 9,5-odstotno stopnjo davka na osnovna živila v regiji. V soseščini, na Hrvaškem, Madžarskem in v Italiji je bistveno nižja, približno petodstotna. V Avstriji pa bodo prav letos davčno stopnjo s sedanjih desetih odstotkov znižali na nekaj manj kot pet odstotkov. Nekaj podobnega bi torej, vsaj glede na ministričine besede, lahko pričakovali tudi pri nas.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.