Očitno nimamo tako varne hrane, kot smo mislili, pravi predsednica Zveze potrošnikov Breda Kutin. «Začelo se je z boleznimi norih krav, nadaljuje se s kloramfenikolom, pa tudi hormoni v mesu niso tako nedolžni kot je videti na prvi pogled,« je povedala. Zanimivo pa je, da kljub omenjenim aferam potrošniki v varnost hrane niti ne dvomijo.
Prav nadzor pa bi bil večji in bolj učinkovit, če bi imeli več finančnih sredstev, še pravi Kutinova. To pa ni vse, kar bi morali po mnenju strokovnjakov spremeniti.«Menim, da bi morali narediti to, da bi bili vsi akterji, vse vladne organizacije, ki skrbijo za varno hrano, tako ali drugače, združeni pod isto streho in ne razdeljeni, kot so zdaj,« je povedala Jožica Maučec Zakotnik iz Ministrstva za zdravje.
Za mnenje smo povprašali tudi profesorja Dražipeta Pokorna, našega največjega strokovnjaka na tem področju. Pravi, da je hrana v Sloveniji varna in se lahko po tem merilu primerja z vsemi evropskimi državami. Zaskrbljujoče pa je, ker po njegovem Slovenci zaužijemo preveč mastne in kalorične hrane. Tako odgovornost za varno hrano nosimo na eni strani potrošniki, ki za svojo prehrano skrbimo ali ne, in na drugi strani institucije, ki skrbijo, da npr. ne pijemo mleka z dodatkom kloramfenikola.
ČADONIČ – ŠPELIČ: HRANO V SLOVENIJI STALNO KONTROLIRAJO INŠPEKCIJE
Kaj sploh pomeni varna hrana?
Varna hrana oziroma živilo je tista hrana, ki je bila podvržena vsem sistemom kontrole v pridelavi oziroma predelavi do police in seveda kasneje.
Kako pa v trgovini vemo, kdaj je hrana varna?
Že s tem, da se je našla na polici, pomeni, da je varna. Kontrola pomeni kontrolo v verigi od hleva do mize, od njive do mize. V tej verigi sodelujejo različne inšpekcije, ki opravljajo različne monitoringe. Če vzamemo za primer meso ali mesni izdelek, v pridelavi in kasnejši predelavi je bila ves čas prisotna veterinarska inšpekcija, ki jamči, da je ta izdelek zdrav in popolnoma varen. Teoretično pa je tudi mogoče, da se na polici znajde živilo, ki ni varno.
Kako naj bi se potem prehranjevali, da bi jedli zdravo?
Prehranska politika je seveda stvar drugega ministrstva, to je ministrstvo za zdravje, kajti hrana, ki je za nekoga zdrava, je lahko za drugega tudi nezdrava. Zato je pač pravilno, da se potrošniki izobražujejo, da preberejo, kaj piše na tem izdelku, da so pozorni na deklaracijo in datum. Tako se lahko pravzaprav sami zavarujejo, da jedo zdravo in varno hrano. Drugače pa je odvisno od njihovega zdravstvenega stanja, kaj je tisto, kar je za njih tudi zdravo.
Tempo življenja je vse hitrejši; kako naj si ob tem zagotovimo vsaj relativno zdravo prehrano?
Vsekakor je pravilno, da kupujemo v trgovinah ne kjerkoli. Se pravi v trgovinah, ki so za to registrirane, kajti le tako se je na teh policah lahko znašla hrana, ki je bila podvržena temu sistemu kontroliranja.
In za to skrbi tudi vaše ministrstvo?
Absolutno za to skrbi naše ministrstvo, s svojimi službami kot so: Veterinarska uprava, fitosanitarna inšpekcija, kmetijska inšpekcija, inšpekcija za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in seveda ministrstvo, ki pripravlja predpise, ki so primerljivi z Evropsko unijo in jaz sama, ki koordiniram vsa ta delovanja znotraj našega ministrstva in sodelovanje z ministrstvom za zdravje.
