Ali se tudi vi ob odhodu iz trgovine sprašujete, zakaj je vaša vrečka precej bolj lahka kot leta nazaj?
"Včasih si dobil eno 'ornk' vrečo. Zdaj dobiš pa vrečkico. Ne vrečko, vrečkico," pove prva sogovornica.
"Včasih sem eno veliko vrečo dobila, zdaj dobim pa eno majhno vrečko pa nimam kej nest sploh. Zelo drago je, res," ugotavlja druga sogovornica.
Številke kažejo, da se hrana iz meseca v mesec draži.
V primerjavi z lanskim avgustom so se cene živil občutno spremenile. Meso je dražje za 11 odstotkov, pri čemer je goveje in telečje meso poskočilo za kar 22 odstotkov, perutnina pa za 11. Sadje je dražje za devet odstotkov, maslo za 14, čokolada pa za 22 odstotkov.
Slovenska gospodinjstva so leta 2022 za življenjske potrebščine porabila povprečno 24.300 evrov. Kar 15 odstotkov tega zneska, približno 3.700 evrov, je šlo za hrano.
"Večji del teh sredstev je šel za meso in mesne pripravke, približno petina. Potem sledijo žita in žitni izdelki, približno 17 odstotkov, pa potem predpripravljena hrana, 13 odstotkov je šlo za sir, mleko, jajca," pove Zala Jakša iz Satističnega urada Slovenije.
Če pa primerjamo z letom 2018, so gospodinjstva za življenjske potrebščine leta 2022 porabila kar 24 odstotkov več.
Še bolj občutne pa so spremembe v zadnjih 10 letih. Najbolj se je podražil krompir, in sicer za 103 odstotke. Sledijo sadje (94 odstotkov), oljčno olje (91 odstotkov), maslo (75 odstotkov) in meso (61 odstotkov). Sveže posneto mleko je dražje za 59 odstotkov, riž pa za 51. Cene kruha in izdelkov iz žit so se v zadnjem letu zvišale za tri odstotke, v desetih letih pa za 40. Prav tako je zelenjava od lani dražja za pet odstotkov, v desetletju pa za kar 44.
Slovenija pri rasti cen hrane izstopa tudi v evropskem merilu. Julija so se cene v državah članicah EU v povprečju zvišale za 3,4 odstotka, pri nas pa za sedem. Višje stopnje so zabeležili le še v Bolgariji, Romuniji in Estoniji.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.