Hrana za možgane: kako prehrana zaposlenih vpliva na uspeh podjetja

Marsikdo ve, kaj je uravnotežena prehrana. V praksi pa delovnik pogosto mine brez zajtrka, z rogljičkom za malico in s kosilom šele ob treh popoldne.

Ko so zaposleni popoldne brez energije, nezbrani, razdražljivi ali jih boli glava, le redkokdo pomisli, da je vzrok lahko v prehranjevalnih navadah.

"Ljudje popoldanski padec energije pogosto pripišejo stresu ali slabemu spancu. Ko skupaj pogledamo njihov dan, se velikokrat pokaže, da je vzrok v razporedu in sestavi obrokov," pojasnjuje nutricionistka Ajda Strnad.

Možgani predstavljajo le okoli dva odstotka telesne mase, porabijo pa približno 20 odstotkov energije, ki jo telo potrebuje v mirovanju. Belo pecivo, sladke pijače in prigrizki iz avtomata lahko povzročijo hiter dvig krvnega sladkorja, ki mu sledi padec. Po obilnih obrokih je človek lahko zaspan, ob izpuščenih pa utrujen, razdražljiv in lačen.

Prehrana vpliva tudi na živčni sistem in s tem na duševno zdravje. Znanstveniki to povezavo v zadnjem desetletju vse bolj raziskujejo, vse več študij pa jo potrjuje, tako pri podpori zdravljenju kot pri preventivi. Sistematični pregled, objavljen v reviji Nutrition Research Reviews, je pokazal, da imajo ljudje, ki se prehranjujejo bolj po načelih mediteranske prehrane, manj simptomov depresije in anksioznosti, lažje obvladujejo stres ter poročajo o boljšem počutju in kakovosti življenja.

"Ko govorim o preventivi, ne mislim le na preprečevanje bolezni, temveč tudi na dobro in optimalno počutje. Uravnotežena prehrana je lahko ena od opor pri lažjem premagovanju stresa, preprečevanju izgorelosti, pomembno pa podpira tudi kakovost spanca," poudarja Ajda Strnad.

Hrana za možgane ni čudežno živilo ali prehranski dodatek, temveč način prehranjevanja, ki se zgleduje po načelih mediteranske prehrane ter podpira zbranost in normalno delovanje možganov:

- redni obroki, ki vzdržujejo energijo čez dan,

- beljakovine in vlaknine v več obrokih dnevno,

- mastne ribe, oreški in semena kot vir koristnih maščob,

- dovolj zelenjave, sadja in polnozrnatih živil,

- dovolj tekočine, saj lahko že blaga dehidracija vpliva na zbranost.

Veliko naredi že kosilo od doma. "Ko obrok pripravite sami, nadzorujete velikost porcije in sestavite obrok, po katerem popoldne niste utrujeni. Ni treba, da je zapleteno: dovolj je ena škrobna priloga, nekaj zelenjave in vir beljakovin, npr. konzervirana riba ali stročnice," svetuje Ajda Strnad.

Vedeti, kaj je dobro, še ne pomeni, da zaposleni to v natrpanem delovniku tudi izvajajo. Zaposleni v službi preživijo vsaj tretjino dneva, zato lahko podjetje pomembno vpliva na to, kako se ekipa počuti in kako dela. Ne s predpisovanjem, kaj naj kdo je, temveč z dostopom do preverjenega znanja.

Takšna naložba se lahko povrne v boljšem zdravju in zbranosti zaposlenih, večji produktivnosti in zavzetosti ter manjšem številu bolniških odsotnosti (Perspectives in Public Health). Podjetje s tem pokaže, da mu je mar za ljudi, kar krepi njegovo privlačnost kot delodajalca. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) delodajalcem poleg tega nalaga izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu, prehranska delavnica pa je eden najkonkretnejših načinov za to.

Zaposleni si ne želijo, da bi jim kdo pridigal, kaj naj jedo. Zato delavnica Hrana za možgane temelji na znanstvenih dognanjih in predvsem na razumevanju: ko udeleženci vedo, zakaj je bolje poseči po hranilni malici kot po hitrem obroku, novo znanje lažje prenesejo v prakso. Na delavnici spoznajo:

- kako razporediti obroke, da podpirajo energijo in zbranost čez dan,

- zakaj so po obroku utrujeni in kako preprečiti možgansko meglo,

- kako s prehrano podpreti kakovosten spanec in cirkadiani ritem,

- kako s premišljeno prehrano lažje obvladovati stres,

- kako nove navade uvesti preprosto in dolgoročno vzdržno.

Ovržejo tudi nekaj pogostih prehranskih mitov, seznama prepovedi pa ne dobijo.

"Znanje je le en del. Drugi, enako velik del so navade, zato se na delavnici posvetimo tudi temu, kako spremembe umestiti v vsakdan, da zdržijo," pravi Ajda Strnad.

Vsaka delavnica je prilagojena podjetju. Ajda se z naročnikom najprej pogovori o zaposlenih in načinu dela, nato vsebino prilagodi pisarniškemu, izmenskemu ali terenskemu delu ter prehranskim potrebam zaposlenih. Udeleženci se učijo na lastnih primerih in si zapišejo, katere navade bodo uvedli že naslednji dan. Delavnica traja od 45 minut do pet ur in je lahko tudi del dogodka za povezovanje ekipe.

Avtorica delavnice je Ajda Strnad, magistrica nutricionistike z Univerze Oxford Brookes, ki že več kot devet let pomaga ljudem pri oblikovanju zdravih prehranskih navad in je spremljala več kot 1000 posameznikov.

Delavnice so bile izvedene za ekipe večjih in manjših slovenskih podjetij iz različnih sektorjev, med njimi POP TV, Lek, Iskraemeco in Telekom Slovenije. Po anketah, ki jih udeleženci izpolnijo po delavnici, je povprečna ocena 4,9 od 5. Najvišje ocenjujejo znanje in strokovnost, uporabnost znanj v praksi, omogočanje aktivnega sodelovanja ter upoštevanje urnika.

"Delavnice so bile izvedene na zelo strokoven, a hkrati sproščen način in z veseljem smo se od Ajde učili o zdravi prehrani. Najbolj nas je navdušil način, kako je bila pripravljena vsebina: preprosto, vizualno prijetno in predvsem s poudarkom na uporabi v praksi."

"Bila sem zelo pozitivno presenečena nad izvedbo, ki bi ji dala podnaslov: Do zdrave prehrane po zdravi pameti! Rekla bi, da je pristop zelo prizemljen in tak, ki v človeku ne vzbuja stresa, ampak radovednost in novo samozavest."

Za začetek je dovolj že ena delavnica, ki zaposlenim ponudi uporabno znanje in odpre prostor za vprašanja o prehrani in počutju. Če pripravljate aktivnosti za konec leta ali že načrtujete program promocije zdravja za leto 2027, je zdaj pravi čas, da razmislite, kaj bi vaši ekipi najbolj koristilo.

Več o prehranskih delavnicah za podjetja si lahko preberete na spletni strani Nutrimentuma.

Naročnik oglasne vsebine je Nutrimentum, Ajda Strnad s.p.