'Cene hrane se bodo dvigovale, a ne bo šlo za drastične podražitve'

Trgovinska zbornica je vladi zaradi podražitev predlagala začasno znižanje DDV-ja na hrano, in sicer z 9,5 na 4 odstotke, podobno je že storila Italija. Odgovora od vlade še nismo prejeli, naš predlog je bil posredovan že prejšnji četrtek, je povedala predsednica trgovinske zbornice, Mariča Lah. 

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar ukrepu nižanja DDV-ja sicer ni naklonjen. V tem trenutku slovensko gospodarstvo še ni v stanju, ko bi bilo treba zvišanje cen blažiti s tako drastičnimi posegi, kot je zniževanje DDV-ja, pravi: "Obstajajo bistveno enostavnejši ukrepi politike socialne pomoči, ki bi lahko ublažili to težavo. Seveda obstajajo gospodinjstva, ki imajo težave z ekonomsko situacijo, a z  ukrepom nižanja DDV-ja se mi tega ne zdi smiselno korigirati."

Kaj pa z zamrznitvijo cen hrane, kot so to za pet osnovnih živil storili na Madžarskem? "Stopnja rasti na Madžarskem je trikratnik stopnje rasti v Sloveniji, so pa tam razmere  že dlje časa zaostrene.  V Sloveniji  situacija še ni tako huda. Poudariti je treba, da se pritiski, ki jih čutijo vsi členi v agroživilski verigi, od kmetijstva do trgovine, v tem trenutku še absorbirajo," pravi Kuhar. 

Cene hrane se bodo seveda dvigovale, pojasnjuje, a ne bo šlo za drastične podražitve, miri Kuhar. Te bodo verjetno od štiri- do petodstotne, kar za povprečen družinski proračun pomeni 150 evrov: "Država ima na razpolago številne druge ukrepe, s katerimi lahko pomaga prav tistim, ki so v eksistenčni stiski. Mislim, da je to bistveno bolj smiseln ukrep kot pa fiskalna sprememba na področju DDV-ja na hrano, saj raziskave kažejo, da se znižan DDV ne prenese na ceno in da to nima učinka na gospodinjstva."

"Znižanje davka na dodano vrednost smo predlagali zaradi bližine Italije in odliva slovenskih kupcev na njihov trg," pa pravi Lahova. Res je, da lahko država poseže tudi po ukrepu zamrznitve cen, vendar menim, da razmere pri nas še niso tako zaostrene, da bi bilo to potrebno, odgovarja: "Povprečno gospodinjstvo na mesec namreč za hrano (brez alkohola in tobaka) nameni 14 odstotkov proračuna, kar je manj kot marsikje v EU. Po košarici EU je kupna moč v Sloveniji že dve oziroma tri leta na enakem nivoju, 82 odstotkov povprečja EU. V zadnjih treh mesecih pa smo podražitve v celotni verigi že blažili na račun svojih rezerv, da jih potrošnik ni občutil."

Ali torej po njunem mnenju podražitvam namenjamo preveč pozornosti? Kot odgovarja Lahova, je hrana sicer ključen strošek gospodinjstva, gledati pa je treba tudi na njeno kakovost – cena ne sme biti edino merilo pri nakupu. A poudarja, da se nam ne obetajo drastične podražitve. Zakaj torej pravi, da podražitvam namenjamo preveč pozornosti? "O podražitvah govorimo že od marca lani in tudi to je pri potrošnikih ustvarilo tesnobo, strah pred trošenjem in pred izbiro proizvodov, ki si jih želijo. To za družbo kot celoto ni dobro."

Bodo torej tudi trgovci znižali svojo maržo? Kot odgovarja Lahova, "je trgovina  že ves kvartal preteklega leta ponujala veliko akcijskih cen, odločala se je za trajno nizke cene in vse to gre na račun trgovske marže in marže naših dobaviteljev. Tako da bo morala ob tokratni podražitvi – predvsem zaradi dviga cen energentov – v svoje rezerve temeljito poseči celotna veriga, od kmeta in predelovalca."

Kuhar meni, da mora biti debata o cenah umirjena, saj lahko veliko razpravljanja o tem, ali se stvari dražijo,  pravzaprav daje zagon pretiranim podražitvam: "V tem trenutku sicer nedvomno obstajajo stroškovni pritiski na vse člene in večina pritiskov prihaja iz sektorja energentov, dražijo pa se surovine za hrano. Ko se bodo ti dejavniki umirili, se bodo cene začele zniževati. Za zdaj moramo sprejeti, da se bodo živilski artikli dražili, a ne pretirano." 

Kaj se je najbolj podražilo? 

Med novembrom in decembrom so se najbolj podražili pekovski izdelki in mleko, na letni ravni za približno sedem odstotkov. Do 40 % slabši zadnji letini v Braziliji sta sicer zvišali tudi ceno kave. V naslednjih mesecih se obetajo še podražitve sokov in slaščic. Na Madžarskem pa bodo zamrznili cene petih najosnovnejših živil.

Rast cen hrane torej povzroča predvsem draženje surovin, kot so koruza, pšenica, soja in nerafinirani sladkor. Kot pojasnjuje Maja Kalan Pongrac, predsednica odbora za mleko, je težko napovedati, kolikšen bo dvig, dejstvo pa je, da so vsi členi pod velikim pritiskom – tako kmetje in predelovalna industrija kot tudi trgovci.  Za več kot desetino dražje bo tudi meso. Kot pojasnjuje Janez Rebec, predsednik uprave Pivka perutninarstva in direktor Delamarisa: "Tukaj so zelo veliki dvigi, ki si jih nihče ni predstavljal. Pri konzervah bo dvig nekoliko manjši, za pet do sedem odstotkov, medtem ko bo pri mesu med desetimi in 15 odstotki.