Iz hrvaškega zunanjega ministrstva so se odzvali na izjave slovenskega ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla, ko je komentiral dosežke zunanjega ministrstva v času svojega mandata. Rupel je v torek na Odmevih med drugim dejal, da je malo verjetno, da bo Slovenija sprejela članstvo Hrvaške v Evropski uniji, preden bo rešeno mejno vprašanje med državama. Poleg tega je Rupel še rekel, da ima Hrvaška "zdaj neko obdobje, morda dveh, treh let, v katerem mora rešiti vprašanje meje, v katerem mora investirati veliko svojih pozitivnih energij za to, da pridemo do konca".
Predstavnik hrvaškega zunanjega ministrstva Mario Dragun pa je na spletnih straneh hrvaškega zunanjega ministrstva zapisal, da "bilateralna vprašanja ne smejo in ne bi smela vplivati na pristopna pogajanja neke države, saj je to v nasprotju z duhom in načeli delovanja EU", takšen presedan pa bi lahko dolgoročno vplival na splošne odnose med dvema državama. Hrvaško zunanje ministrstvo je ob tem ponovno potrdilo pripravljenost na reševanje odprtih vprašanj meje pred "neodvisnim mednarodnim pravosodnim telesom" ter izrazilo prepričanje v nadaljnji napredek dela meddržavnih komisij, ki so bile oblikovane po sestanku in dogovoru predsednikov obeh vlad avgusta lani na Bledu.
Rupel meni, da ima Hrvaška dve do tri leta časa za rešitev vprašanja meje
Rupel je v odgovoru zapisal, da "s presenečenjem in začudenjem smo prebrali sporočilo predstavnika hrvaškega zunanjega ministrstva Maria Draguna", ki ga je objavil v sredo. Kot so dejali na ministrstvu, je Rupel v Odmevih v torek le "parafraziral znana stališča Slovenije in EU glede Hrvaške". Čimprejšnjo rešitev tega vprašanja, tako navajajo na ministrstvu, je priporočila tudi Evropska unija. Za Hrvaško je s sklepom Sveta EU, 12. februarja 2008, tudi izrecno med ključnimi prioritetami približevanja EU navedla poziv k iskanju končne rešitve "… odprtih bilateralnih vprašanj, še zlasti vprašanje meje s Slovenijo, Srbijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino ...", pojasnjujejo na slovenskem zunanjem ministrstvu in se sprašujejo, "menda na Hrvaškem ne nameravajo zadeve zavleči ad calendas Graecas?" (ad calendas Graecas - nikoli)
V odgovoru hrvaškemu ministrstvu so na slovenskem ministrstvu zapisali še, da si je Slovenija v preteklih letih večkrat in potrpežljivo prizadevala rešiti mejno vprašanje, vendar da je "Hrvaška dosledno odklanjala vse ponudbe". Ob tem je spomnil tudi na sporazum Drnovšek – Račan iz leta 2001, ki ga "ni razdrla Slovenija, ampak Hrvaška – in to potem, ko ga je že potrdila". Slovenija je predlagala med drugim tudi posredovanje pravnega botra držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, francoskega sodnika Roberta Badinterja in privolila v možnost presoje haaškega sodišča – pod pogojem, da presoja na podlagi izhodiščnega datuma 25. junija 1991, da odloča o celotni meji in da pri tem upošteva načelo pravičnosti. O tem se trenutno pogaja slovensko-hrvaška strokovna komisija. Čas dveh, treh let bi moral zadoščati za uspeh, meni Rupel.
