Po končani parlamentarni razpravi o začetku postopka za spremembo ustave je minister za pravosodje, upravo in lokalno samoupravo Stjepan Ivanišević dejal, da je v vsakem političnem sistemu največja nevarnost koncentracija moči. To koncentracijo je mogoče zadržati z jasno opredeljenim odnosov med zakonodajno, izvršno in sodno oblastjo, kar je osnovni namen predloga ustavnih sprememb, je poudaril Ivanišević.
Poslanci Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) so se pri glasovanju vzdržali, ''ker je v predlogih spremembe ustave preveč pomanjkljivosti in ker opozicija ni sodelovala pri tem'', je pojasnil Vladimir Šeks iz HDZ, ki obenem opozarja, da novi politični sistem ni čisti parlamentarni, temveč nekakšen kanclersko-vladni sistem, kjer bi parlament odgovarjal vladi, namesto da bi bilo prav nasprotno. Da ima vlada preveč pooblastil, so opozarjali tudi poslanci Hrvaške stranke prava, ki so se prav tako vzdržali.
Po predlogih za spremembo ustave bi predsednik države, ki bi bil izvoljen na neposrednih volitvah, še naprej ostal najvišji državni predstavnik in vrhovni poveljnik hrvaške vojske, poleg tega pa bi bil odgovoren tudi za reševanje sporov med saborom in vlado.
Hrvaški parlament naj bi še naprej ostal dvodomen, vendar z razliko, da bi bili v županijskem domu bolj predstavljeni regionalni interesi. Sprememba ustave naj bi predvidevala tudi spremembe v regionalni in lokalni samoupravi, kjer je glavni cilj sprememb decentralizacija oblasti.
