Državni sekretar na hrvaškem zunanjem ministrstvu Hido Biščević je po sestanku s predstavniki lokalnih ribičev izjavil, da "Hrvaška glede odprtih vprašanj s Slovenijo nima razloga za nervozo, saj ima prav v političnem in mednarodno-pravnem pogledu, zato situacije tudi ni treba dramatizirati".
Biščević je poudaril, da so prednostne naloge hrvaške vlade zaščita nacionalnih interesov, suverenosti, ozemeljske celovitosti in mednarodnega prava. Na vprašanje o morebitni tožbi Hrvaške proti Sloveniji na meddržavnem sodišču je odgovoril, da "Hrvaška razmišlja o vseh možnostih".
Na pripombe, da hrvaška policija na izzivanja in incidente s slovenske strani ne posreduje niti na morju niti na kopnem, je Biščević zavrnil ocene, da ima hrvaška policija navodila, naj ne posreduje. "Hrvaška policija redno posreduje in če kaj deluje v odnosih med dvema državama, je to prav sodelovanje hrvaške in slovenske policije," je poudaril Biščević. Dodal je, da se Hrvaška ne bo zatekala k enostranskim potezam in bo še naprej sledila temeljnim načelom in Brionski izjavi, po kateri naj bi se obe strani vzdrževali vsakršnih ukrepov, ki bi lahko pomenili spreminjanje obstoječega stanja glede meje med državama.
Biščević je še dejal, da so diplomatski odnosi med Ljubljano in Zagrebom vse bolj zapleteni, ter dodal, da bosta morala vlada in premier oceniti, kdaj bosta sprožila postopek mednarodne arbitraže.
Minister za morje: Vlada bo ščitila interese hrvaških ribičev
Minister za morje, turizem, promet in razvoj Božidar Kalmeta, ki se je tudi udeležil sestanka, je po pogovoru z ribiči predstavil vladno stališče, da ne bo, ko gre za hrvaško ozemlje, tako na kopnem kot na morju, odstopanja niti za milimeter in da bo v tem kontekstu vlada popolnoma ščitila interese hrvaških ribičev.
Prvi mož istrske županije Ivan Jakovčić je ob tem dejal, da ni več treba organizirati protestov, na katerih bi lokalno prebivalstvo izrazilo nezadovoljstvo nad delovanjem pravne države v obmejnih delih županije. Po napovedih naj bi namreč v teh dneh potekala protestna seja bujskega mestnega sveta.
Podpredsednik bujskega ribiškega ceha Danilo Latin pa je izjavil, da pričakuje konkretna dejanja vlade za zaščito hrvaške suverenosti in njenih državljanov. Dodal je še, da je med današnjim sestankom v hrvaških ozemeljskih vodah ribarilo pet tujih ribičev, in sicer dva slovenska in trije italijanski, o čemer je že obvestil istrsko policijo.
Odbor za rešitev vprašanj
Odbor hrvaškega sabora za pomorstvo, promet in zveze je na seji pred začetkom jesenskega zasedanja sabora, ki se začne prihodnji teden, razpravljal o slovenskih stališčih glede epikontinentalnega pasu.
Odbor je sprejel sklep, ki ga je predlagal član odbora iz vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Živko Nenadić, v katerem pravi, da se je odbor seznanil "s slovensko namero glede razglasitve epikontinentalnega pasu in v zvezi s tem podpira prizadevanja hrvaške vlade za rešitev spornih vprašanj s Slovenijo v skladu z dobrososedskimi odnosi in mednarodnim pravom".
Drugega sklepa, ki ga je predlagala predsednica odbora in članica opozicijske Hrvaške narodne stranke (HNS) Alenka Košiša Čičin-Šain, odbor ni sprejel. V njenem predlogu piše, da se odbor zavzema, da hrvaška vlada čimprej pripravi predlog arbitraže s Slovenijo, zato ker dosedanja pogajanja niso prinesla zadovoljivih rezultatov. S predlogom o arbitraži bi se tudi formalno odprl postopek za dokončno razmejitev na morju, hkrati pa ne bi odstopili od morebitnega reševanja sporov in dvostranskih pogajanj, še piše v predlogu, ki ga je odbor zavrnil.
Vodja mednarodnega oddelka: Slovenija nima možnosti razglasitve epikontinentalnega pasu
Seje odbora se je udeležila tudi vodja oddelka za mednarodnopravne zadeve hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve in evropske integracije Andreja Metelko Zgombić, ki je članom odbora v luči slovenskega predloga zakona o razglasitvi ekološke cone in epikontinentalnem pasu pojasnila, da ima epikontinentalni pas lahko samo država, katere ozemeljsko morje se dotika odprtega morja.
Metelko Zgombićeva je dejala, da sta si Italija in Jugoslavija leta 1968 razdelili morsko dno, z osamosvojitvijo držav nekdanje Jugoslavije pa je pravica do epikontinentalnega pasu ostala Črni gori in Hrvaški, ker, kot je dejala, pas lahko dobi tista država, pred kopnim katere se ta nahaja. Pojasnila je, da gre za vprašanje, ki ni povezano z vprašanjem nasledstva, se pravi, da ne gre za premoženje, ki se ga enakopravno razdeli med naslednice nekdanje države. Če bi bilo tako, bi lahko tudi Makedonija zahtevala svoj del, je dejala Metelko Zgombićeva in dodala, da so za to vprašanje merodajne samo določbe mednarodnega prava.
Metelko Zgombićeva je nadaljevala, da sta Slovenija in Hrvaška z ustavnima listinama s 25. junija 1991 določili mejo na kopnem, medtem ko je mejo na morju še treba določiti. Toda meje na morju ni mogoče določiti na podlagi nasledstva, temveč v skladu s konvencijo ZN o pravu morja, je pojasnila. Metelko Zgombićeva je dejala, da je bil povod za slovensko odločitev o ekološki coni in epikontinentalnem pasu nedavni dogovor med Hrvaško in Italijo o, kot je dejala, natančnem načrtu določenih točk epikontinentalnega pasu.
Slovenija zaradi geografskega položaja "nima možnosti razglasitve epikontinentalnega pasu", zato razglasitev nima pravnega učinka, trdi Metelko Zgombićeva. Dodala je, da je hrvaška stran to jasno povedala slovenski in da je slovenski predlog po ocenah hrvaške strani pravno škodljiv, ker z razglasitvijo pasu posega na območje, kjer že obstajajo suverene pravice in jurisdikcija Hrvaške. Da bi Slovenija sploh dobila možnost razširitve svoje jurisdikcije, bi moralo po besedah Metelko Zgombićeve njeno ozemeljsko morje priti do odprtega morja. To je še posebej vznemirilo hrvaško vlado, saj bi imela Slovenija v skladu s tem predlogom svojo jurisdikcijo pred hrvaško obalo, je še menila Metelko Zgombićeva.
