Sekretariat je v pismu hrvaškemu ministru za gospodarstvo Goranku Fižiliću zapisal, da pogodba govori o tranzitu na splošno, in tako zavrnil hrvaško obrambo, češ da obravnava le tranzit energentov po fiksnih poteh, kot so plinovodi, naftovodi in žice.
Hrvaška ugotovitve sekretariata še preučuje je v Bruslju povedal hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Iz ugotovitev sekretariata za energetsko listino namreč ni jasno, ali so usmerjene na prvi pravilnik, ki se je nanašal na cestni prevoz naftnih derivatov in ga je Hrvaška umaknila, ali na veljavno vzpostavitev koridorjev, ki pa zagotavljajo popolno nediskriminacijo vseh prevoznikov nafte in naftnih derivatov, je pojasnil.
Hkrati pa je bil minister prepričan, da lahko Hrvaška in Slovenija problem spornih ukrepov za prevoz naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi čez hrvaško ozemlje rešita z dialogom. "Ta spor si želimo rešiti dvostransko, čeprav smo pripravljeni stopiti tudi pred mednarodne gospodarske organizacije," je poudaril Picula ob robu obiska v Bruslju. Zato je minister pozdravil za 25. februar načrtovano srečanje slovenskih in hrvaških strokovnjakov. "Ne vem, ali bo srečanje pripomoglo k rešitvi razmer, toda Hrvaška je pripravljena na pogovore. Dialog je namreč najustreznejši instrument za reševanje tudi najresnejših sporov. Ta spor ni zelo resen, je spor, ki ima trgovinsko-komercialno naravo, kjer je nasprotovanje interesov legitimno," je še dejal hrvaški zunanji minister.
Na sekretariatu za energetsko listino s sedežem v Bruslju, danes niso želeli izdati podrobnosti o svojih stališčih glede spornih hrvaških ukrepov. Sekretariat igra vlogo posrednika med Slovenijo in Hrvaško in njegov cilj je, da se spor razreši in ne preide na formalno raven, je dejal predstavnik sekretariata.
O naftnem sporu je v državnem zboru odgovarjal premier Drnovšek
Glede t.i. naftne vojne s Hrvaško se je ob začetku nove seje v državnem zboru moral zagovarjati tudi predsednik vlade Janez Drnovšek. Premier je ukrep hrvaške vlade ocenil za neprimeren, enostranski in nenaden (brez predhodnega obvestila), ki je povzročil neposredno škodo, kar bo slabo ocenjeno v mednarodni skupnosti. Očitke o pasivnosti vlade je zavrnil, saj so po njegovih besedah odreagirali na različne načine, in sicer tako v dvostranskih odnosih kot tudi preko ustreznih multilateralnih institucij. Poudaril je, da ne gre podcenjevati postopka pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO), saj se bodo v okviru te organizacije izvedli ustrezni postopki, na koncu pa tudi ustrezna sankcija.
Vlada je po Drnovškovih besedah razpravljala tudi o možnosti posebnih dvostranskih ukrepov, s čimer pa bi sami postali kršitelji mednarodnih pogodb in bi bil lahko proti Sloveniji sprožen postopek zaradi takšne kršitve. Sicer pa vlada po besedah Drnovška nadaljuje tudi z bilateralnimi pogovori.
Slovenija še ne bo sprožila spora
Slovenija po besedah državne podsekretarke na ministrstvu za okolje in prostor Olge Marinko zaradi spornega hrvaškega pravilnika o cestnem prevozu nevarnih snovi še ne bo sprožila uradnega postopka pri bruseljskem sekretariatu pogodbe o energetski listini. V skladu s to mednarodno pogodbo, ki sta jo podpisali tako Slovenija in Hrvaška, države pogodbenice vse spore najprej rešujejo na bilateralni ravni, miroljubno oziroma po diplomatski poti, šele po izčrpanju teh možnosti pa lahko sprožijo uradni postopek.
Ker se bodo slovenski in hrvaški izvedenci o vsebini hrvaškega pravilnika prvič bolj podrobno pogovarjali šele v ponedeljek, 25. februarja, bo slovensko okoljsko ministrstvo s pritožbo počakalo, je pojasnila Olga Marinko. Sicer pa je po njenem prepričanju na podlagi zadnjega pisnega sporočila, ki ga je sekretariat poslal Hrvaški, mogoče sklepati, da vendarle gre za kršitev 7. člena pogodbe o energetski listini.