Hrvaška na seznamu rizičnih držav slovenskega Urada za preprečevanje pranja denarja

Slovenija je po podatkih mednarodnih organizacij svojo južno sosedo uvrstila na uradni seznam slovenskega Urada za preprečevanje pranja denarja. To pomeni, da pri poslovanju in transakcijah na Hrvaškem obstaja povečano tveganje oziroma večja verjetnost za pojav pranja denarja in financiranja terorizma. 

Uvrstitev Hrvaške na seznam pomeni tudi, da morajo določeni slovenski organi, institucije in pravne osebe pri poslovanju z osebami, podjetji in transakcijami na Hrvaškem izvajati dodatne ukrepe. Kot je zapisano na spletni strani Urada za preprečevanje denarja, so med dodatnimi ukrepi preučitev ozadja in namen transakcij ter hranjenje in beleženje ugotovitev o slednjih, poglobljen pregled stranke na Hrvaškem, poročanje transakcij uradu ter poročanje o sumljivih transakcijah. Točne ukrepe določa Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2).

Poleg navedenega bodo morale banke, hranilnice, plačilne institucije, pošta in prireditelji iger na srečo sporočati uradu podatke o vsaki gotovinski in negotovinski transakciji, ki presega vrednost 15.000 evrov in ki je na zahtevo stranke opravljena na plačilne račune pravnih in fizičnih oseb na Hrvaško in pravnih in fizičnih oseb s sedežem ali stalnim prebivališčem na Hrvaškem.

Na odgovore, ali in kako bi to lahko vplivalo na slovenska podjetja, ki poslujejo na Hrvaškem ali s Hrvaško, še čakamo. 

Hrvaška bi lahko prešla v državo z visokim tveganjem

Hrvaška se je na seznam slovenskega urada uvrstila z Vietnamom in Kamerunom, seznam pa sledi ocenam mednarodnih organizacij. Kot pojasnjujejo na uradu, se med vrste držav s povečanim tveganjem uvrsti države, ki imajo po podatkih mednarodnih organizacij pomanjkljivo zakonodajo ali je ne izvajajo v celoti. Na seznam se lahko države uvrsti tudi zaradi tega, ker se jih poveže z drugimi tveganji, ki lahko vplivajo na uspešnost boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. 

Med temi tveganji so strateške pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja ali financiranja terorizma, pomanjkljiva zakonodaja na področju obdavčenja, že uvedeni omejevalni ukrepi v zvezi s pranjem denarja, financiranjem terorizma ali terorizma ter obsežna proizvodnja mamil v državi.

Slovenski seznam se posodablja skladno s seznamom mednarodne agencije za finančno ukrepanje (FATF). O slednjem smo že poročali. Organizacija je Hrvaško uvrstila na t. i. sivi seznam, kar pomeni, da se neučinkovito odziva na pranje denarja in financiranje terorizma. "Posledično je bila Hrvaška uvrščena tudi na slovenski seznam tveganih držav," pojasnjujejo na uradu.

Poleg seznama s povečanim tveganjem slovenski urad za preprečevanje pranja denarja pripravlja še seznam držav z visokim tveganjem. Tja so uvrščene le države, ki so navedene v delegiranem aktu Evropske komisije. "Če bo zaradi spremembe seznama FATF prišlo tudi do spremembe delegirane uredbe Evropske komisije, bo s tem Hrvaška prešla med države z visokim tveganjem," so dodali. Takrat zavezanci začnejo s še bolj poostrenim nadzorom.