Hrvaška trdi, da naj bi bila tik pred vstopom v schengensko območje

Kot so pred dnevi poročali v oddaji Svet, so predstavniki posebne schengenske evalvacijske komisije hrvaško kopensko mejo z Bosno, Črno goro in Srbijo ponovno pregledali maja letos. Rezultati slednjega še niso znani, neuradno pa Hrvaška pogojev za vstop v schengensko območje še zdaleč ne izpolnjuje – to pomeni, da še naprej ostajajo priporočila iz leta 2017, ko je bila opravljena zadnja evalvacija. 

Predvsem naj bi bilo problematično varovanje zelene meje, infrastruktura in oprema mejnih prehodov, uvedba ustreznih sistemov nadzora ter premajno število policistov. 

Na drugi strani pa hrvaški mediji, ki se sklicujejo na diplomatske vire blizu Evropske komisije, poročajo o tem, da je Hrvaška uspešno prestala evalvacijo zadnjega od osmih poglavij, uradna potrditev odhajajoče Evropske komisije pa da bo prišla septembra. 

Hrvaška naj bi tako po njihovih navedbah kmalu zaključila obsežen in dolgotrajen postopek prilagajanja in izpolnjevanja tehničnih zahtev za vstop v schengensko območje.

V primeru domnevne potrditve s strani Evropske komisije pa naj bi se zadeva preselila na področje politike. Odločitev o sprejemu članice v schengenski pravni red mora namreč potrditi še Svet EU oziroma njegove članice. 

Kot poroča Večernji list, si je premier Andrej Plenković za cilj zastavil, da Hrvaška v schengensko območje vstopi do leta 2020, torej do hrvaškega predsedovanja EU. Na izpolnitvi tehničnih kriterijev Zagreb dela že leta, doslej je te postopke poskušalo uspešno izpeljati že več hrvaških vlad. 

Postopek evalvacije so sicer sprožili leta 2015. Prvi postopki so bili izvedeni na terenu februarja 2016 na področju varstva podatkov. Druga poglavja – skupna vizumska politika, vračanje in ponoven sprejem, schengenski informacijski sistem, policijsko sodelovanje, strelno orožje – so že dobila zeleno luč, zdaj pa naj bi ga dobilo še zadnje o upravljanju zunanjih meja. Za izpolnjevanje standardov nadzora zunanje meje EU je Hrvaška dobila 120 milijonov evrov sredstev.

Politični zadržki Slovenije 

Da pot do končnega vstopa po potrditvi Evropske komisije ni samoumevna, opozarjajo tudi pri Večernjem listu. Za primer navajajo Romunijo in Bolgarijo, ki sta izpolnili tehnične kriterije, nista pa dobili potrditve od držav članic. V luči tega bi lahko Hrvaški težavo predstavljala Slovenija. Kot navaja časopis, je namreč naša država večkrat namigovala, da bo podporo članstvu pogojevala z nerešenim vprašanjem arbitraže. Če se bo to res zgodilo, bo Slovenija Hrvaško, kar zadeva evropskih integracij, zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj blokirala že tretjič, še dodajajo pri časniku. 

'Hrvaška je zgodba o uspehu'

Vstop Hrvaške v schengensko območje pa je tudi ena od tem današnjega srečanja novoizvoljene predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in premiera Plenkovića v Zagrebu. "Hrvaška je zgodba o uspehu," je ob začetku obiska dejala von der Leynova. "Zelo cenim velik napor, ki ga je naredila Hrvaška" v procesu vstopanja v evroobmočje in schengensko območje, ki potrebuje soglasno podporo v Svetu EU, je dodala. Pri tem je zagotovila, da je na strani Hrvaške, da s tem procesom nadaljuje.

V ospredju pogovorov so bili sicer sestava prihodnje Evropske komisije – Hrvaška je med tistimi članicami unije, ki von der Leynovi še niso predlagale kandidata ali kandidatke za evropskega komisarja – hrvaško predsedovanje EU v prvi polovici leta 2020 ter prihodnji večletni finančni okvir EU.

Von der Leynova, ki je usmeritve komisije ob svoji izvolitvi pred štirinajstimi dnevi predstavila Evropskemu parlamentu, je v Zagrebu spomnila na pomen tem, kot so inovacije, digitalizacija in demografija. Prav vprašanje demografskih sprememb je omenila kot izziv, ki ga želi obrniti v priložnost. 

Novoizvoljeni predsednici Evropske komisije naj bi Plenković, kot je dejal, tudi predstavil predlog, da bi med hrvaškim predsedovanjem Svetu EU organizirali sestanek na vrhu med članicami EU in državami jugovzhodne Evrope, na katerem bi razpravljali o širitvi unije.