Pelicarić zanikal navedbe Mladine

Kot poroča Mladina, je dva meseca preden sta avgusta 2007 Janez Janša in Ivo Sanader na Bledu dosegla načelni sporazum o reševanju vprašanja meje, Hrvaška slovenski politiki zagrozila z objavo "zadev, ki so se dogajale v letih 1990, 1991 in 1992".

O izsiljevanju oz. grožnjah slovenski politični eliti po poročanju Mladine priča zapis sestanka, depeša, ki jo je tedanji slovenski veleposlanik v Zagrebu Milan Orožen Adamič poslal v Ljubljano. Prav tako naj bi o tem pričal podatek, da je tedanje zunanje ministrstvo poročilo o sestanku poslalo v kabinet tedanjega predsednika vlade Janeza Janše.

Po poročanju Mladine gre za zapisnik sestanka Orožen Adamiča z Nevenom Pelicarićem, pomočnikom hrvaške zunanje ministrice, z datumom 18. junij 2007. Na njem je Pelicarić slovenskemu veleposlaniku med drugim izročil noto v zvezi z informacijami v nekaterih medijih, da naj bi Sova prisluškovala hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju.

V pogovoru pa je Pelicarić po poročanju veleposlanika tudi izrazil bojazen, da se "lahko zgodi marsikaj, še posebej, če bodo v javnost prišle zadeve, ki so se dogajale v letih 1990, 1991 in 1992. Slednje bi bilo zelo neugodno za slovensko politiko". V depeši sicer ni izrecno navedeno, da se pisanje nanaša na nezakonito trgovino z orožjem, tudi Orožen Adamič je v pogovoru za Mladino poudaril, da sam ne verjame, da bi lahko šlo pri dokumentih iz let 1990–1992 za dokumente o trgovini z orožjem.

Kot poroča tednik, pa o pomembnosti depeše priča dolg seznam naslovnikov, med katerimi je bila tudi projektna skupina slovenskega zunanjega ministrstva za mejo s Hrvaško.

Slovenija je sicer po pisanju tednika v tem času vztrajala pri meji, ki je bila določena s sporazumom Drnovšek-Račan, Hrvaška pa je zahtevala, da o konfliktu presoja nekdo tretji, recimo pomorsko sodišče v Hamburgu ali mednarodno sodišče v Haagu. Dva meseca po omenjeni grožnji pa je Janša privolil v načelni sporazum o tem, da se vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško reši pred mednarodnim sodiščem v Haagu, je še poročala Mladina.

SDS vse odločno zavrača

Iz stranke SDS so po objavi Mladininega članka sporočili, da vlada Janeza Janše ni bila nikoli tarča nobenih izsiljevanj s hrvaške strani. Ob tem so dodali, da se Janša in Sanader leta 2007 na Bledu nista dogovorila za reševanje obmejnega spora na Meddržavnem sodišču v Haagu, temveč le za ustanovitev komisije, ki bi proučila tudi to možnost.

Po prepričanju SDS je navedke iz depeše Mladini "radodarno dala  na razpolago Pahorjeva vlada". Pri sklepu Mladine, da gre pri objavi zadev iz obdobja 1990–1992 pravzaprav za trgovino z orožjem, v SDS odgovarjajo, da se to lahko nanaša na karkoli v zvezi z dogajanji med Slovenijo in Hrvaško v času osamosvajanja.

Ob tem menijo, da gre lahko tudi za zapiske pogovorov med slovenskimi, bosanskimi in hrvaškimi komunisti leta 1991 na Otočcu, s katerimi razpolaga Hrvaška. Kot pravijo v SDS so komunisti takrat kovali novo Jugoslavijo.

Po njihovo pa gre na primer lahko tudi za sestanek Boruta Pahorja s podmladkom Hrvaške SDP iz istega obdobja, na katerem so se po besedah SDS  tik pred agresijo JLA na Slovenijo družno zavzeli "za ukinitev obrambnih proračunov in s tem proti kakršnikoli uspešni obrambi". "Glede na dejstvo, da je v depeši zapisan pogovor sledil javni izpovedi poslanca SD Antona Ropa o prisluškovanju predsedniku hrvaške vlade, je takšno sklepanje celo zelo logično," menijo v SDS, kjer pravijo, da je Pahor tisti, ki je čez noč spremenil politiko do Hrvaške iz ostre blokade v pristanek na "za Slovenijo škodljiv sporazum".

Mladina: Podpisnik dokumenta potrdil njegovo avtentičnost leta 2000

Na odziv SDS so odgovorili tudi iz uredništva Mladine. "V SDS so navedli, da se Janša in Sanader na Bledu nista dogovorila za reševanje mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško pred meddržavnim sodiščem v Haagu, ampak le, da bo ustanovljena komisija, ki bo takšno možnost preučila. Odgovarjamo, da je tam sklenjeno "neformalno načelno soglasje," kot ga je imenoval Janša, splošno znano dejstvo, ki ga sedaj potrjujejo tudi ameriške depeše." Nadaljujejo, da četudi se spor potem ni reševal pred Haaškim sodiščem, je Slovenija zaradi dogovora morala pristati na reševanje po sodni poti.

Odzvali so se tudi na izjavo SDS, da bi lahko hrvaške grožnje z objavo dokumentov iz leta 90, 91 in 92 pomenile kar koli, tudi izsiljevanje Ropa in Pahorja. Zapisali so, da ni verjetno, da bi Hrvaška leta 2007 vlado Janeza Janše izsiljevala z dokumenti, ki bi obremenili Pahorja ali Ropa.

O avtentičnosti dokumenta pa v uredništvu revije pravijo, da je Anton Krkovič, ki je dokument podpisal, že leta 2000 potrdil, da je dokument avtentičen. Isto je storil tudi Darko Njavro, ki je tedaj pri poslu sodeloval, so še sporočili.

Pelicarić zanikal navedbe Mladine

Nekdanji pomočnik hrvaške zunanje ministrice Neven Pelicarić je zanikal, da bi se z bivšim slovenskim veleposlanikom Milanom Orožnom Adamičem na srečanju 18. junija 2007 uradno ali neuradno pogovarjala o kakršnih koli dokumentnih iz začetka 90. let, kot je danes poročal tednik Mladina. "To ni bila tema pogovorov," je dejal Pelicarić.

Kot je pojasnil, se tega srečanja spomni, ker ni bilo običajno. Tedanjega slovenskega veleposlanika Orožen Adamiča je povabil, da bi mu izročil diplomatsko noto, s katero je hrvaško zunanje ministrstvo od slovenske vlade zahtevalo, naj pojasni poročanja slovenskih medijev o domnevnem prisluškovanju takratnemu hrvaškemu premieru Sanaderju s strani slovenske obveščevalne službe.

To je bil prvi del srečanja, medtem ko so na drugem govorili o tem, kdo iz Slovenije se bo udeležil takratnega Croatia Summita v Dubrovniku, je še povedal Pelicarić, ki je od leta 2009 hrvaški veleposlanik v Madridu. Dodal je še, da se z Orožen Adamičem nista srečala na štiri oči, temveč sta bila navzoča tudi njuna sodelavca, o čemer obstaja zapisnik hrvaške strani.

Slapnik: Če je depeša pristna, naj se jo javno objavi

Poslanec Zares Tadej Slapnik je na predsednika vlade Boruta Pahorja in zunanjega ministra Samuela Žbogarja naslovil vprašanje, ali je depeša o sestanku namestnika hrvaške zunanje ministrice in slovenskega veleposlanika pristna. Če je, poslanec zunanje ministrstvo poziva, da z depeše umakne oznako zaupno in jo javno objavi.

Poslanec Pahorja tudi sprašuje, ali držijo navedbe, da je bila omenjena depeša poslana tudi v kabinet tedanjega predsednika vlade Janeza Janše, in ali je tedanji predsednik vlade v zvezi z depešo opravil kakšne pogovore s tedanjim zunanjim ministrom in veleposlanikom Slovenije na Hrvaškem ter svojimi svetovalci v kabinetu, zunanjo ministrico ali predsednikom hrvaške vlade. Če jih je, Slapnik Pahorja poziva, da prekliče tajnost zabeležk ali zapisnikov o omenjenih sestankih.