"Hrvaška izraža obžalovanje, ker Slovenija še naprej zavrača dialog na visoki politični ravni glede zaščite Jadrana in širjenja hrvaške jurisdikcije na Jadranu," je zapisano v odgovoru, ki je bil Ljubljani v obliki diplomatske note predan v torek.
V odgovoru je zapisano, da se s "takšnim pristopom onemogoča reševanje vprašanj, ki so v resničnem interesu Slovenije" v povezavi z razglasitvijo zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC). Zapisano je tudi, da Slovenija z zavračanjem dialoga "ne zmanjšuje legalnosti in legitimnosti širitve jurisdikcije", k čemur je Hrvaška pristopila v skladu s Konvencijo ZN o pomorskem pravu iz leta 1982, katere pogodbenici sta tako Hrvaška kot Slovenija.
V odgovoru je tudi zapisano, da je Hrvaška pri širitvi jurisdikcije sledila že obstoječim modelom v Sredozemlju, in to članic Evropske unije, ter da je prevzela "špansko-francoski model". Španija naj bi tako razglasila ribolovno, Francija pa ekološko cono.
Hrvaško zunanje ministrstvo v odgovoru opozarja na netočnost slovenskih navedb, da je potrebno soglasje sosednjih držav za širitev jurisdikcije na morju, saj v konvenciji ZN takšna obveza ni zapisana.
Zunanje ministrstvo v Zagrebu v svojem odgovoru na slovenske note poudarja, da je Hrvaška pred razglasitvijo pasa sprožila pobudo za posvete z zainteresiranimi državami in vnaprej napovedala možnost širitve jurisdikcije. Slovenija je bila večkrat povabljena na te posvete, kar pa je "vztrajno zavračala" in pristala le na sestanke vodij pravnih služb zunanjih ministrstev.
Ob opombi, da se je Slovenija v svojem pomorskem zakoniku sama uvrstila med države, "ki zaradi zemljepisnega položaja ne morejo razglasiti svoje izključne ekonomske cone", hrvaško zunanje ministrstvo tudi opozarja, da pravkar potekajoča razprava v Sloveniji kaže, da "Slovenija začenja spreminjati stališča in kazati interes za nova območja morja," ki so od osamosvojitve pod hrvaško suverenostjo (teritorialno morje) ali pa ima Hrvaška na njih določene suverene pravice in jurisdikcijo (epikontinentalni pas).
Takšno ravnanje bi lahko razlagali kot "poseganje na območja, ki so pod suverenostjo ali suverenimi pravicami Hrvaške, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom, za Hrvaško pa popolnoma nesprejemljivo", poudarja hrvaški MZZ.
Prav tako hrvaško ministrstvo popolnoma zavrača poskus Slovenije, da z "notifikacijami o sukcesiji", poslanimi Hrvaški in Italiji julija letos, postane pogodbenica sporazuma o razmejitvi epikontinentalnega pasu med SFRJ in Italijo iz leta 1968. Kot poudarja, takšna "notifikacija nima nikakršnega pravnega učinka". V odgovoru je tudi zapisano, da Slovenija tega sporazuma ne more naslediti in ga ni na seznamu sporazumov med SFRJ in Italijo, ki ostajajo v veljavi med Rimom in Ljubljano.
Hrvaško zunanje ministrstvo v odgovoru komentira tudi tezo o slovenskem stiku z odprtim morjem kot pravici, ki jo je Slovenija nasledila od SFRJ. Kot poudarja, Slovenija kot država ni nikoli imela stika z odprtim morjem v nekdanji SFRJ niti ga ni kasneje pridobila. Dodaja še, da so kopenske meje med nekdanjimi republikami postale mednarodne meje, meje na morju pa je treba še določiti v skladu s konvencijo ZN.
"Slovenija ne more z nikakršno interpretacijo 15. člena konvencije o pomorskem pravu, ki govori o razmejitvi teritorialnih voda, presekati teritorialnega morja Hrvaške in priti v stik s tem, kar je doslej bilo odprto morje, sedaj pa je zaščitena ekološko-ribolovna cona, katere pravni režim se bo spremenil s 3. oktobrom 2004," je zapisalo hrvaško ministrstvo.
Na koncu je še poudarilo, da z "zadovoljstvom jemlje na znanje v tem trenutku vsaj načelno pripravljenost Slovenije za začetek pogovorov o predaji spora nekemu mednarodnemu pravosodnemu telesu."
