Hrvaška zavrača trditve, ki jih je v protestni noti zapisalo slovensko zunanje ministrstvo. Kot so sporočili z MZZ, bo ministrstvo hrvaško noto podrobno preučilo ter ravnalo v skladu z že znanimi stališči Slovenije do omenjenega vprašanja.
Po petkovi odločitvi hrvaškega sabora glede razglasitve ERC je slovensko zunanje ministrstvo hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani posredovalo noto, s katero je Slovenija najostreje protestirala proti tej hrvaški odločitvi. Hrvaška s takšno odločitvijo prejudicirala dokončno uveljavitev meje na morju med državama ter posegla tudi na območje, v katerem ima suverenost ter suverene pravice Slovenija, menijo na MZZ.
Slovenija meni, da je odločitev hrvaškega sabora v nasprotju z mednarodnopravno obveznostjo Hrvaške vzdržati se vseh ravnanj, ki onemogočajo dokončno uveljavitev sporazumne rešitve meje na morju med državama.
Slovenija brez možnosti za EEZ?
Kot poudarja Janša, razlaga trenutno veljavnega zakona namreč pravi, da ima Slovenija značaj t.i. geografsko prikrajšane države, ki nima možnosti za razglasitev morskih pasov.
Slovenija bi morala že zdavnaj storiti tisto, kar je Hrvaška naredila že leta 1994 - takrat je namreč sprejela pomorski zakonik, v njem pa definirala svojo pravico do izključne ekonomske cone (EEZ), je dejal predsednik SDS Janez Janša. Pri odzivih na pobudo največje opozicijske stranke za spremembo pomorskega zakonika je šlo po njegovem mnenju za temeljno nerazumevanje, saj SDS ni predlagala, naj Slovenija naredi isto potezo kot jo je Hrvaška v petek, ampak se je zavzela za definiranje pravice do EEZ v pomorskem zakoniku.
Vlada doslej glede tega ni storila nič, saj se je zanašala na sklenitev sporazuma s Hrvaško, vendar po mnenju Janše to ni bil edini razlog, da se je vlada odločila počakati s spremembami pomorskega zakonika. Še pomembnejši razlog je po njegovem mnenju ta, da je bil del vladajoče politike na stališču, da Slovenija nima pravice do omenjenega pasu. V obrazložitvi pomorskega zakonika je namreč vlada izrecno zapisala, da zakon izhaja iz dejstva, da ima Slovenija glede na geografsko lego značaj t.i. geografsko prikrajšane države, torej države brez pripadajočega epikontinentalnega pasu, ter da glede na svojo lego nima možnosti za razglasitev drugih morskih pasov zunaj območja svoje državne suverenosti v smeri proti odprtemu morju - tako tudi EEZ ne, je pojasnil Janša. Omenjeni stavek je po njegovem mnenju največje slovensko darilo Hrvaški, ob čemer ne razume motivov tistih, ki so napisali omenjeno obrazložitev.
SNS: Spremembe zakonika ne bodo ničesar uredile
Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič se je odzval na Janšev predlog, da bi morala Slovenija po hrvaški razglasitvi ekološko-ribolovne cone (ERC) spremeniti pomorski zakonik, pa tudi na odziv LDS na ta predlog, češ da gre za krajo intelektualne lastnine. Jelinčič je dejal, da je po oceni SNS "hudičevo žalostno, če Janša krade intelektualno lastnino LDS," s tem da je zamisel, da se v pomorski zakonik vnese možnost oblikovanja con največji domet, ki ga zmore LDS. "Kot kaže, Janševa stranka ni zmožna niti tega in mora še to ukrasti LDS," je pristavil. Po oceni SNS spremembe zakona o pomorstvu ne bodo ničesar uredile, ampak samo "dale neko možnost, nekoč, nekdaj, nekomu za nekaj, torej nič". Slovenska vlada bi morala, po mnenju SNS, v odzivu na hrvaško samovoljno potezo od mednarodne skupnosti zahtevati sklic mednarodne mirovne konference, na kateri bi rešili vsa še nerešena vprašanja na območju, tudi mejna, sprejeti pa bi morala tudi nekaj takojšnjih ukrepov.
Šimonović: Pogajanja o ERC se šele začenjajo
Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Šimonović je za zagrebški Vjesnik dejal, da saborska odločitev o razglasitvi ERC ni konec, temveč začetek dialoga, zato je treba delovati ofenzivno, pojasnjevati naš položaj in se pogovarjati z italijanskimi in slovenskimi predstavniki.
Na slovensko tezo, da z razglasitvijo ERC Hrvaška prejudicira vprašanja o meji, bo Hrvaška odgovorila načelno in jasno. Pripravljena je sprejeti tudi ocene mednarodnih sodnih teles, je dejal Šimonović in dodal, da se želijo pogovarjati in da Hrvaška ne namerava onemogočiti interesov slovenskih ribičev. Če Slovenija meni, da ima pravice tudi na območju, ki smo ga razglasili, se tudi o tem lahko pogovarjamo. Z Italijo se je treba pogovarjati o njenem interesu za izlovne kvote in o razmejitvi razglašene ERC, treba pa se je pogovarjati tudi z Evropsko komisijo. Šimonović je še poudaril, da je treba čimprej začeti pogajanja, da bi tako ublažili prve negativne odzive.
