Pravno mnenje, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov Instituta za evropsko pravo pod vodstvom Mihe Pogačnika, je bilo danes objavljeno v reviji Pravna praksa, pripravljeno pa je bilo že pred več kot pol leta, a je doslej nosilo oznako zaupno.
"Ko je Hrvaška ob osamosvojitvi sprejela zakon o prevzemu zveznih predpisov SFRJ s področja financ, je prevzela tudi jamstvo za devizne vloge in torej princip jamstva federacije kot sestavni del lastnega pravnega reda. Jugoslovanski zakon o deviznem poslovanju iz leta 1990 je namreč jasno določal jamstvo za devizne varčevalce," je zapisano v pravnem mnenju.
Dejstvo, da je bil hrvaški zakon o prevzemu zveznih predpisov s področja financ sprejet 26. junija 1991, veljati pa je začel 8. oktobra istega leta, torej po koncu moratorija, določenega z Brionsko deklaracijo, po mnenju slovenskih pravnih strokovnjakov na jamstvo federacije ne vpliva, saj bi v nasprotnem primeru lahko sklepali, da v obdobju od osamosvojitve do 8. oktobra na Hrvaškem ni veljal noben zakon s tega področja. To se ni zgodilo, saj bi bil v tem primeru pravni promet onemogočen.
Z uredbo o hrvaški narodni banki je Hrvaška decembra 1991 določila, da za obveznosti Narodne banke Hrvaške jamči Republika Hrvaška. Poleg tega pa je Narodno banko Hrvaške priznala kot naslednico stare republiške narodne banke. Če je torej Hrvaška svojo centralno banko priznala kot naslednico stare republiške centralne banke in je hkrati potrdila veljavnost prejšnje finančne zakonodaje, lahko po mnenju strokovnjakov Instituta za evropsko pravo upravičeno sklepamo, da je Hrvaška v svoj pravni red prenesla tudi garancijo federacije.
Hrvaška je konec leta 1991 sprejela tudi uredbo o pretvorbi deviznih depozitov državljanov v bankah v javni dolg Republike Hrvaške, ki je določala pogoje in način pretvorbe deviznih depozitov pri bankah, ki so poslovale na hrvaškem ozemlju 27. aprila 1991, v javni dolg države ter pogoje in način uporabe teh depozitov. S tem je Hrvaška nakazala, da se je imela pristojno za obravnavanje problematike deviznih vlog na svojem ozemlju, poudarjajo v pravnem mnenju.
V skladu z mednarodnim pravom se pri zamenjavi suverenosti nad nekim ozemljem vselej upošteva teritorialni princip. Ta je bil, opozarjajo slovenski pravni strokovnjaki v svojem mnenju o deviznih vlogah varčevalcev LB, uporabljen tudi pri dinarskih vlogah in bi zato po analogiji moral veljati tudi za devizne vloge.
V prid teritorialnemu načelu pa govori tudi dejstvo, da je v času skupne države celotno poslovanje med podružnicami LB na Hrvaškem in Narodno banko Jugoslavije potekalo preko Narodne banke Hrvaške, teritorialno pa je bil pogojen tudi nadzor narodne banke nad poslovnimi bankami.
Visoki predstavnik za nasledstvo Rudolf Gabrovec je že v sredo dejal, da na osnovi pravnih dejstev med Slovenijo in Hrvaško glede deviznih vlog varčevalcev LB ni možen kompromis, temveč le "koraki". Kot možno pravno čisto rešitev je Gabrovec predlagal, da bi za poplačilo varčevalcev, ki imajo terjatve do LB v Zagrebu, uporabili terjatve te banke do hrvaških podjetij. Hrvaški varčevalci od LB Zagreb terjajo okoli 170 milijonov evrov, hrvaška podjetja pa naj bi imela za kar okoli 270 milijonov evrov obveznosti do te podružnice. Slovenija naj bi Hrvaški že ob obisku hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča spomladi letos predlagala, da bi tako poplačilo izvedli preko odprtja nekakšnega prehodnega računa, saj je hrvaška narodna banka podružnici LB v Zagrebu leta 2000 odvzela račun.
