Na hrvaškem zunanjem ministrstvu predlog ocenjujejo kot dokaz pripravljenosti Slovenije, da v odnose s Hrvaško vnese potrebno odgovornost. "Glede na dolgoročne interese obeh držav ostaja Hrvaška odprta za politični dialog in pogajanja o vseh preostalih odprtih vprašanjih in z odprtostjo gleda na predloge ministra za zunanje zadeve Iva Vajgla," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije dejal vir na hrvaškem zunanjem ministrstvu.
Kot Hina poudarja besede slovenskega zunanjega ministra Vajgla, bi morali tovrstni dvostranski sporazum kot prvi korak za pomiritev incidentov na meji še pred mednarodnim posredovanjem zaključiti najkasneje do konca leta. Toda na hrvaškem zunanjem ministrstvu opozarjajo, da med državama že veljajo sporazumi o izogibanju incidentov, pri tem pa spominjajo predvsem na kodeks o obnašanju ribičev in dogovor o ravnanju policije v Piranskem zalivu.
Nobilo: Načeloma pozdravljamo predlog
Hrvaška načeloma pozdravlja vsak predlog, ki bi umiril napetosti med sosedama, je zagotovil hrvaški veleposlanik v Sloveniji Mario Nobilo, ki sicer dodaja, da težko komentira nekaj, česar še ni videl, vendar pa pravi, da je vzpostavitev nekakšnega provizoričnega režima, ki bi incidente preprečil, nujna. Vendar pa moramo, po njegovem, bistvo problema postaviti v pravne okvirje: "Evropa ne bo stala za vsakim majhnim teritorialnim sporom, ampak bo zahtevala, da se o tem izrečejo pravni strokovnjaki, prek pravne mediacije oziroma arbitraže."
Svetovalec hrvaškega predsednika Stipeta Mesića verjame v pogovore. "Menim, da pri tem, vsaj za zdaj, ne potrebujemo posrednikov, niti evropskih niti iz drugih držav. Sosedje smo, poznamo se. Menim, da se je bolje pogajati 10 ur, kot prepirati 10 minut," je dejal Ivica Maštruko z urada hrvaškega predsednika.
Ideja mediacije, pomoči uglednih evropskih voditeljev, se hrvaškemu veleposlaniku ne zdi slaba, pod pogojem, da bi posrednik odločal po pravnih normah, ne pa po političnih presojah. Za razliko od predlagatelja, ministra Vajgla, je za Nobila to predpriprava na arbitražo. "Te osebnosti bi nam sicer lahko pomagale pri dogovoru o predmetu arbitraže, o institucijah arbitriranja in bi lahko veliko prispevale k atmosferi dialoga, ki je nujen za dogovor o arbitraži," meni Nobilo, Maštruko pa pravi, da mediacija je opcija, vendar se mu zdi odvečna: "V tem trenutku kdor koli, mediator, ve manj, ne pozna mentalitete ter problemov in pravzaprav tudi ne pozna nas tako, kot se poznamo mi sami." Ob tem Maštruko poudarja, da če se ne bomo dogovorili, na razreši tretji, torej arbiter.
Da arbitraža ni sramota, pa opozarja hrvaški veleposlanik. "To je način, da ohranimo obraz. Presodilo bo mednarodno pravo, za to pooblaščena institucija. Prej ko se to zgodi, bolje bo," meni Nobilo in zagotavlja, da je arbitraža nujna predvsem za mejo na morju, problem kopenske meje pa je bolj enostaven, ker ga je, pravi Nobilo, razrešila Badinterjeva komisija.
Podobnik: Sporazum samo pod določenim pogojem
Predsednik SLS Janez Podobnik se je odzval na pobudo za sporazum o izogibanju incidentov med Slovenijo in Hrvaško. Po njegovih besedah je sicer "lahko vprašljivo, da se tak sporazum predlaga le nekaj dni pred volitvami." Tudi taka pobuda pa je lahko pozitivna, če vsebuje ključni pogoj: izhodišče v sporazumu mora biti, da se je incident zgodil na slovenskem ozemlju in da je bila tako na kopnem kot na morju izvajana slovenska jurisdikcija. Drugo vprašanje pa je, če kdo od slovenskih organov take jurisdikcije ni izvajal, je dejal Podobnik.
Predsednik ZLSD in poslanec v Evropskem parlamentu Borut Pahor je v komentarju pobude zunanjega ministra Iva Vajgla dejal, da je iskanje rešitev koristno. Po njegovih besedah je treba priti do situacije, v kateri se bosta oba partnerja dokončno sporazumela, da noben incident ne more rešiti mejnega vprašanja. Pahor je hkrati poudaril, da je vprašanje odnosov s Hrvaško sicer pomembno, vendar pa "Hrvaška ni razlog za kakšno nervozo v Sloveniji."
Notranji minister Rado Bohinc pa je pozdravil pobudo ministra Vajgla in ocenil, da bo Hrvaška težko verodostojno zavrnila predlog Slovenije o izogibanju incidentom.
Vlada bi po prepričanju predsednika SDS Janeza Janše morala do izteka volitev počakati s pobudami, kot je bila četrtkova "panična reakcija nekaterih predstavnikov vlade" v obliki predloga o sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. Vsebina predloga tako po Janševem prepričanju niti ni pomembna, ampak gre za to, da je predvolilni čas popolnoma neprimeren za izdelavo takšnih rokohitrskih pobud, izdelanih čez noč in brez tehtnega premisleka. Takšna poteza bo po Janševem mnenju namreč tudi v prihodnje otežila reševanje bilateralnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, Slovenijo pa v EU postavlja v "čudno luč."
Probleme je vedno treba reševati z dialogom in ne z enostranskimi potezami, je dejal predsednik Janez Drnovšek in dodal, da je teh enostranskih potez v zadnjem času bilo nekaj na hrvaški stani, res pa je, da je v Sloveniji predvolilna atmosfera in so bile nekatere akcije ali reakcije s tem povezane. To pa Hrvaške ne odvezuje, da bi morala delovati konstruktivno in partnersko tudi v takšni situaciji.
Soočenje patrulj v Piranskem zalivu
V Piranskem zalivu je dan po objavi slovenskega predloga za sklenitev sporazuma o izogibanju incidentom med Slovenijo in Hrvaško prišlo do novega incidenta. Na morju, ki ga nadzira slovenska policija, sta danes ribarila dva piranska ribiška čolna, katerima sta se pridružila najprej hrvaški, nato še slovenski patruljni čoln. Policisti so tako kot mnogokrat doslej drug druge opozarjali, da se nahajajo v tujih vodah in da se morajo umakniti. Po podatkih slovenske policije sta se čolna nahajala 1,6 morske milje severneje od črte nadzora, zato slovenski policisti hrvaških opozoril niso upoštevali.
Na istem delu morja so dopoldne ribarili tudi hrvaški ribiči. Tam je bil tudi slovenski ribiški inšpektor, ki je povedal, da so se plovila umaknila, na območju pa je ostal le slovenski patruljni čoln, ki opravlja nadzor.
