Po Kopačevih besedah bo krška nuklearka šele z ratifikacijo sploh lahko olastninjena.
Sporazum, ki je po Kopačevih besedah povsem v skladu s pogajalskimi izhodišči, ki jih je za pogajanja s Hrvaško določil DZ, ureja najpomembnejše zadeve, povezane z delovanjem jedrske elektrarne, ki doslej niso bile urejene. Uredil naj bi se tudi problem odpadkov, in sicer sta po ministrovih besedah državi predvideli, da bi skupno rešitev pričeli iskati nemudoma, v enem letu po ratifikaciji sporazuma. "Obstoječe skladišče zadošča za začasno skladiščenje odpadkov, četudi je res, da je to lahko le izhod v sili, če ne bi našli primernejše rešitve," je zatrdil Kopač.
Hrvati že določili lokacije odlagališč za radioaktivne odpadke
Kdaj bo Slovenija dobila odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke še ni znano, saj še nima določene lokacije, medtem ko so jo Hrvatje že določili v svojih okoljskih načrtih. Kopač je ob tem pojasnil, da leto 2007, ki se v javnosti omenja kot skrajni rok za začetek delovanja odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, ni zapisano v nobenem veljavnem aktu. "Nekoč so ga omenjali v delovnem osnutku strategije ravnanja z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki, vendar je ta osnutek temeljil na predpostavki, da bo začasno skladišče v Krškem polno do leta 2008. V resnici ne bo polno vse do leta 2023." Rešitev bo potrebno sicer poiskati tudi za visoko radioaktivne odpadke, ki so trenutno v posebnem bazenu krške nuklearke. Tudi to skladišče kot začasna rešitev po Kopačevih besedah zadošča vse do izteka obratovanja nuklearke v letu 2023. "A tudi za te odpadke bo treba najti trajno odlagališče. Kot mi je znano, razen Finske, dokončno za visoko radioaktivne odpadke še ni poskrbela nobena država. Niti Francija, ki ima v Evropi največ jedrskih elektrarn. Verjetno čakajo, da bo tehnologija za trajno skladiščenje dovolj razvita. Pojavlja se še ena rešitev - izvoz v Rusijo. Vendar je to le možnost, ki jo je treba še temeljito preveriti," je dejal Kopač.
Skupno lastništvo ne bo ogrozilo zaposlenih
Minister je tudi zatrdil, da skupno lastništvo ne bo ogrozilo zaposlenih v NEK. Meddržavni sporazum po njegovih besedah predvideva načelo paritete le za šest delavcev. "Od 500 zaposlenih v NEK je že danes v njej zaposlenih okoli 150 hrvaških državljanov, ki so se zaposlili v preteklih letih.