Pavliha: Potrebujemo novo taktiko

Podpredsednik državnega zbora in poslanec LDS Marko Pavliha je na predsednika DZ Franceta Cukjatija in na vlado naslovil pisno poslansko pobudo, v kateri predlaga, naj vlada zaradi "iz dneva v dan bolj arogantne in zlovešče" politike Hrvaške do Slovenije spremeni svojo taktiko glede sosednje države. Ukrepi, ki jih predlaga Pavliha, vključujejo odpoklic slovenskega veleposlanika v Zagrebu na "posvet" domov in javno priporočilo vlade prebivalstvu, naj letos ne počitnikuje na Hrvaškem.

"Žalosti me in skrbi, ker so hrvaška politika, mediji in javnost iz dneva v dan bolj arogantni in zlovešči do Slovenije," je zapisal Pavliha v svoji poslanski pobudi, v kateri je dodal, da hrvaški premier Ivo Sanader "lomasti po diplomatskem parketu kot pobegli slon v trgovini s porcelanom", medtem ko hrvaški predsednik Stipe Mesić "mesi nekakšne morske pogače, ki so popolnoma neokusne z vidika mednarodnega prava".

"Sosedom je ljubše balkansko čofotanje kot evropski kravl," še ocenjuje Pavliha, prepričan, da volje za pogajanja na hrvaški strani ni več. "Verovanje v morebitno čudežno arbitražo ali mednarodno sodišče pa je metanje morske soli v oči," je še zapisal Pavliha.

V EU le z urejenimi odnosi s Slovenijo

Vladi je poslanec zato predlagal, naj odpove predvideno skupno sejo hrvaške in slovenske vlade na Bledu, vstop Hrvaške v Evropsko unijo pogoji z rešitvijo vseh odprtih vprašanj s Slovenijo, v reševanje sporov med državama pa pritegne evropske institucije.

Vlada naj Slovenkam in Slovencem tudi javno odsvetuje, da letos preživijo počitnice na Hrvaškem, še predlagal Pavliha, ki meni, da bo Hrvaška sporočilo, ki se bo izkristaliziralo v primanjkljaju hrvaške turistične blagajne, morda bolj razumela kot diplomatski in pravni jezik.

Zapleti zaradi nafte

Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so se znova zapletli po hrvaškem podaljšanju koncesije naftni družbi INA za raziskovanje naftnih in plinskih nahajališč v severnem Jadranu na območju, kjer morska meja ni določena. Slovenska diplomacija je vložila protest, ki ga je Hrvaška razumela kot vztrajanje, da je treba celotni Jadran še razdeliti, medtem ko sama trdi, da je meja na morju znana in da morje ne more biti predmet sukcesije.

Hrvaška protestirala pri ZN in EU

Vlada v Zagrebu je na Združene narode poslala protestno noto, v kateri opozarja, da Slovenija ne spoštuje konvencije ZN o pomorskem pravu in posega za tujim ozemljem, piše hrvaški tednik Globus. Dodaja tudi, da je nota po vsebini in ostrem tonu podobna tisti, ki so jo prejšnji ponedeljek poslali Sloveniji in evropskemu komisarju za širitev Olliju Rehnu.

Diplomata na hrvaškem zunanjem ministrstvu, s katerima so se novinarji Globusa pogovarjali, sta dejala, da poskuša Ljubljana Zagreb izsiljevati. "Slovenci se izogibajo mednarodni arbitraži, ker se zavedajo, da je mednarodno pravo na hrvaški strani, medtem pa poskušajo izkoristiti svoje članstvo v EU kot sredstvo pritiska za lastna nerealna pričakovanje glede razmejitve v Jadranu," njune besede navaja hrvaški tednik.

Tega si še Kremelj ni upal

Da Slovenija nima pravne podpore za svoje zahteve, je prepričan tudi komentator časnika Vjesnik. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je z zahtevami po razdelitvi Jadrana uvrstil med tiste, ki izvajajo politično nasilje nad mednarodnim pravom in predvsem konvencijo ZN o pomorskem pravu. Tega si niso upali poskusiti niti v Sovjetski zvezi v času njenega razpada; tako je na primer Baltsko morje, Črno morje in Barentsovo morje pripadlo tistim državam, kjer je bilo morje naravno nadaljevanje kopnega, piše Vjesnik.

Slovenija ima majhno obalo, zato ji je pripadel tudi majhen del morja, brez epikontinentalnega pasu in brez pravic za razglasitev zaščitenih ekonomskih con, ugotavlja komentator in dodaja, da poskuša s "političnimi pritiski dobiti zase večji del morja, kot ga objektivno lahko ima".