Vlada Republike Hrvaške saboru predlaga razglasitev funkcij gospodarskega pasu, ki se nanašajo na suvereno pravico Hrvaške do raziskovanja in izkoriščanja morja, ohranitev in gospodarjenje z živimi naravnimi bogastvi v vodah izven meja hrvaškega teritorialnega morja ter jurisdikcijo glede znanstvenega raziskovanja morja in zaščite morskega okolja. Vlada hrvaškega premiera Ivice Račana torej saboru predlaga razglasitev zaščitenega ribolovno-ekološkega pasu.
Kot je dejal hrvaški premier, se je vlada pri odločanju zavedala občutljive situacije, saj po eni strani ni želela razočarati hrvaške javnosti, po drugi pa se ni mogla izogniti kritikam Evropske unije in sosednjih držav. "Zavedamo se, da bi bila razglasitev izključnega gospodarskega pasu v njegovi osnovni obliki prvi takšen primer v Sredozemlju," je dejal Račan, vendar dodal, da sta zaščiteno ribolovno in ekološko cono že razglasili Francija in Španija.
Hrvaška se zaradi takšne odločitve zaveda možnih kritik iz Bruslja, vendar upa, da to ne bo bistveno upočasnilo njene poti v Evropsko unijo. Ta pas v nobenem primeru ne bo ovira za svobodno plovbo drugih držav, je še dodal Račan. Kot je pojasnil namestnik zunanjega ministra, Ivan Šimonović, naj bi takšna odločitev začela veljati leto dni po razglasitvi, kar naj bi omogočilo dovolj časa za dogovore s sosednjimi državami in Evropsko unijo. Vlada bo takšen predlog v sabor poslala že jutri, pred poslanci pa naj bi ga, poleg zunanjega ministra in njegovega namestnika, branil celo sam premier Račan.
Zunanje ministrstvo čaka na uradno seznanitev
Slovensko zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost pojasnilo, da odločitve hrvaške vlade zaenkrat ne morejo komentirati, saj z njeno namero niso uradno seznanjeni. Ob tem so ponovili, da za Slovenijo niso sprejemljive rešitve in dejanja, ki niso sprejete s soglasjem vseh vpletenih držav. Še posebej to velja za Jadransko morje, kjer bi lahko enostranske odločitve prejudicirale vprašanje mej na morju.
Na ministrstvu so ob tem spomnili, da Slovenija podpira stališča Evropske komisije, različnih visokih predstavnikov Evropske unije kakor tudi predsedujoče Italije, da je potrebno kakršnekoli aktivnosti in cone glede zaščite Sredozemlja in Jadranskega morja realizirati koordinirano in postopno v medsebojnem sporazumu in dogovarjanju z vsemi zainteresiranimi državami. Tako je navedeno tudi v osnutku deklaracije, ki naj bi bila sprejeta na beneški ministrski konferenci o trajnostnem razvoju sredozemskega ribištva konec novembra v Benetkah, Slovenija pa je taka stališča zastopala tudi na pripravljalnem sestanku za beneško konferenco, ki je potekala 23. septembra v Bruslju.
