Hrvaška vztraja na svojem

Hrvaško zunanje ministrstvo je javnosti pojasnilo, da pogajanja s slovensko vlado o nerešenih vprašanjih potekajo na podlagi neformalnih posvetov in ne uradnih pogajanj. Hrvati zatrjujejo, da še vedno vztrajajo na svojih stališčih, kar se tiče vračanja dolga nekdanje Ljubljanske banke, zaščitne ekološko-ribolovne cone in Nuklearne elektrarne Krško.

V okviru teh posvetov je slovenska stran predstavila svoja stališča glede vrnitve dolga hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke, Hrvaška pa ji je povedala "svoje znano stališče o potrebi po spoštovanju zasebno-pravnega odnosa z varčevalci in da mora LB vrniti dolg hrvaškim varčevalcem". Ob tem ministrstvo dodaja, da je "tudi v primeru LB hrvaška stran izpostavila potrebo po spoštovanju vladavine prava".

"V odgovoru na slovenske poglede glede vprašanj, povezanih s hrvaško odločitvijo o razglasitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone in drugih vprašanj, povezanih z ribolovom, pa je Hrvaška na posvetih podala svoje znano stališče, da uveljavitev cone ne pomeni prejudiciranja meje na morju." Glede ribolova pa je Zagreb odgovoril, da "razmišlja o možnosti, da bi se obrnil na Evropsko komisijo zaradi seznanitve s podobnimi primeri v odnosih med drugimi članicami Evropske unije".

Glede nerešenih vprašanj, ki zadevajo Nuklearno elektrarno Krško, skušajo po navedbah Zagreba na omenjenih posvetih "doseči zadovoljivo izhodišče za probleme finančne narave, odlagališča odpadkov in drugih vprašanj".

Ob tem so še spomnili, da je hrvaška vlada oktobra 2005 Sloveniji poslala uradni predlog, da se državi glede meje med državama obrneta na ustrezno mednarodno pravosodno telo. V okviru "omenjene izmenjave izhodišč" je, kot navaja hrvaško ministrstvo, Slovenija predlagala Sodišče Ovse za poravnavo in arbitražo, "medtem ko hrvaška vlada meni, da bi se bilo bolj ustrezno obrniti na Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu". Dodali so, da "sedaj potekajo usklajevanja o tem vprašanju".

Izpostavili so še, da je hrvaška vlada omenjene odgovore slovenski strani uskladila s predsednikom Stipetom Mesićem. Če bodo pogovori s slovensko stranjo "dobili konkretnejše obrise", pa bo vlada v skladu z dosedanjo prakso, še preden bo prišlo do morebitnega končnega dogovora, opravila posvete tudi s parlamentarnimi strankami, je še zapisalo hrvaško zunanje ministrstvo.

Pahor: Potrebno je soglasje političnih sil

Predsednik SD Borut Pahor je na današnji novinarski konferenci pozdravil pobudo predsednika vlade Janeza Janše, da se glede reševanja odnosov s Hrvaško sestane s predsedniki parlamentarnih strank. Kot je poudaril, to sodi v tisti okvir zrelosti slovenske politike, ki se zaveda, da pri najbolj pomembnih strateških odločitvah Slovenija potrebuje soglasje političnih sil. Glede vprašanj odnosov med državama pa se bo Pahor avgusta srečal s predsednikom hrvaških socialdemokratov Zoranom Milanovićem.

"Iskanje široke podpore za rešitve je na nek način tudi najboljša popotnica vladi, ki se pogaja o teh rešitvah, zato da ima široko politično legitimiteto in tudi široko avtonomijo pri iskanju alternativ, o katerih se potem skupaj odločamo. Take odločitve potem nedvomno pripomorejo k temu, da predlogi rešitev dobijo podporo tudi v zakonodajnem telesu," je pojasnil prvak SD. Ob tem je dodal, da si verjetno danes ne znamo več predstavljati, da bi rešili vprašanje dvostranskih odnosov brez posredovanja tretjega.