Slovenijo sta zastopala državni sekretar z zunanjega ministrstva Iztok Mirošič ter pravni strokovnjak Miha Pogačnik. Zaščita Jadranskega morja, ki ima zelo poseben status, saj je polzaprto morje polzaprtega morja, je možna le s sodelovanjem vseh držav ob njem, ne pa s posameznimi enostranskimi odločitvami. To je pristop, ki ga zagovarja Slovenija, po besedah državnega sekretarja na slovenskem zunanjem ministrstvu Iztoka Mirošiča pa ga je jasno pokazal tudi današnji delovni zajtrk jadranskih držav, sklican ob robu pripravljalnega sestanka za ministrsko konferenco o trajnostnem razvoju ribištva v Sredozemlju konec novembra v Benetkah.
"Sestanek je bil zelo koristen. Pokazalo se je, da lahko govorimo o zaščiti Sredozemlja in še posebej Jadrana samo skupno, multilateralno. Enostranske odločitve ne bi bile zaželene, še posebej ne pred zaključki beneške konference. Pa tudi na osnovi sklepov slednje bo treba najti in opredeliti rešitve na subregionalnem nivoju. Vsekakor pa je bilo danes več kot jasno razumljeno, da je vse rešitve treba najti v dialogu vseh jadranskih držav, da bodo sprejemljive za vse," je dejal Mirošič.
Na vprašanje, ali je takšno prepričanje jadranskih držav in Evropske komisije na današnjem sestanku sprejela tudi Hrvaška, ki načrtuje enostransko razglasitev izključne ekonomske cone v Jadranu, Mirošič ni mogel odgovoriti. "To je treba vprašati Hrvaško," je dejal. "Smo se pa vsi strinjali, da delimo skupno zaskrbljenost za ohranjanje ribjih vrst in ekološke probleme ter da vsi želimo prispevati k temu, da se ekološki problemi rešijo na najboljši način," je še dejal Mirošič po današnjem pogovoru.
Šimonović: Širjenje jurisdikcije edini pravni način za zaščito Jadrana
Hrvaška ocenjuje, da je širjenje nacionalne jurisdikcije edini pravni način za učinkovito zaščito ribjega fonda in ekologije v Jadranskem morju, je po današnjem delovnem zajtrku predstavnikov jadranskih držav, tudi Slovenije, v Bruslju dejal vodja hrvaške delegacije, namestnik zunanjega ministra Ivan Šimonović. "Naša stališče je, da začnemo z mednarodnim pravom - edino s širjenjem nacionalne jurisdikcije pa dobimo pravni instrument za učinkovito zaščito Jadrana. Seveda pa to ni dovolj. A najprej moramo sprejeti pravne instrumente, nato pa zaščito harmonizirati," je dejal.
Ob tem pa je potrdil, da tega stališča vse države ne delijo: "Nekatere delegacije so menile, da je treba pred širjenjem nacionalne jurisdikcije doseči določene dogovore, a druge so poudarjale potrebo po hitrem ukrepanju, zagotovitvi pravnega instrumenta, nato pa bi skozi dialog harmonizirale ukrepe. Sestanek je bil zelo koristen, zdaj pa se moramo vsi vrniti domov, razmisliti in nadaljevati dialog," je tudi dejal Šimonović. Na vprašanje, ali je rešitev zaščite Jadrana že na vidiku, pa ni odgovoril konkretno. "Dobro je, da je do sestanka prišlo, saj so za skupno mizo jadranske države sedle prvič. Vsi smo izrazili skrb za Jadran in nujno je učinkovito ukrepanje za njegovo zaščito," je dejal.
Šimonović je še povedal, da je Slovenija na zajtrku izpostavila tudi dvostranski problem meje. "Pri tem je bil zelo konstruktiven prispevek Evropske komisije, ki je menila, da je tudi arbitraža eden od načinov za rešitev bilateralnih problemov. To je nekaj, o čemer morata razmisliti obe vladi ob preučevanju težav, ki jih imata pri nekaterih vprašanjih Slovenija in Hrvaška. To je možna pravna pot, ko sta dve strani v situaciji, ko se je obljubilo veliko, potem pa se je politični manever izjalovil. Preostane dogovor o arbitraži kot načinu, da se najde rešitev pravno sprejemljivo rešitev," je dejal Šimonović.
Nasprotovanje izključni ekonomski coni
Razglasitev izključne ekonomske cone Hrvaški odsvetujejo tudi druge jadranske države, na prvem mestu Italija, ki trenutno predseduje Evropski uniji in bo tudi gostila novembrsko konferenco v Benetkah, ki jo sicer pripravlja Evropska komisija. V Rimu so Hrvaški, kjer je pred novembrskimi volitvami v polnem zagonu predvolilna kampanja, svetovali, naj s kakršnimkoli ukrepanjem počaka vsaj do beneške konference. Priprave na slednjo se bodo po delovnem zajtrku jadranskih držav nadaljevale in v sredo tudi sklenile. Slovensko delegacijo na njih vodi državni sekretar za ribištvo Jože Sterle.
Bekeš: Slovenija bo podprla Hrvaško
Slovenija bo podprla Hrvaško na njeni poti v Evropsko unijo, ker menimo, da je to v interesu Slovenije, je v ponedeljkovem pogovoru za hrvaško komercialno televizijo Nova TV dejal slovenski veleposlanik na Hrvaškem Peter Bekeš.
"Naš interes je gospodarsko močna ter v političnem smislu demokratična in dobro razvita Hrvaška. Takšno Hrvaško si želimo in delali bi proti svojim interesom, če bi bilo drugače," je veleposlanik Bekeš odgovoril na vprašanje, ali bo Slovenija kljub sedanjim nesoglasjem med državama Hrvaški pomagala na poti v evropske integracije.
Po opozorilu, da bo Slovenija ponovno preučila svojo podporo Hrvaški, so sledile izjave številnih najbolj odgovornih slovenskih politikov, da bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala Hrvaško, je pojasnil Bekeš in dejal, da so bila prve izjave le "dejansko opozorilo".
Na vprašanje, kakšno je stališče uradne Ljubljane do izjav poslanca Zmaga Jelinčiča, ki je na nedavni konferenci o nasledstvu nekdanje SFRJ v Beogradu dejal, da bi bilo treba Istro, Zadar in Dalmacijo vrniti Italiji, je veleposlanik Bekeš odgovoril, da je bila beograjska konferenca "zasebna iniciativa enega od 90 članov DZ, ki na konferenci ni sodeloval kot predstavnik slovenskega parlamenta, temveč kot predsednik najmanjše parlamentarne stranke v Sloveniji".
Po Bekeševem mnenju zadnja sporočila iz diplomatskih krogov ter iz Bruslja, da Hrvaška ne bo mogla tako enostavno razglasiti izključne ekonomske cone na Jadranu, niso preobrat. "Mi smo nekaj takšnega predvidevali že prej in svoje sogovornike na Hrvaškem sem pred odhodom na posvetovanja v Ljubljano na to opozarjal," je povedal Bekeš in sklenil, da je "škoda, da morajo rešitve prihajati od nekoga tretjega".