Vlada v Zagrebu je na zaprti seji ministrstvo za zunanje zadeve zadolžila, da v ustreznem roku pripravi izhodišča za začetek postopka in zagotovi dvostranske pogoje za sklenitev sporazuma o predložitvi spora o razmejitvi s Slovenijo kateremu od mednarodnih pravosodnih teles. Finančno ministrstvo pa je zadolženo, da v proračunu za prihodnje leto zagotovi potrebna sredstva, je povedala predsednica komisije za meje pri hrvaški vladi Olga Kresovič Rogulja.
Ob tem naj bi hrvaška stran za arbitra predlagala Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu. Hrvaška in Slovenija bi tako morali v prihodnjem letu določiti predmet spora, pri čemer se uradni Zagreb nagiba le k morski meji. Kot je dejala Kresović Rogulja, je Hrvaška pripravljena, da je predmet arbitraže celotna meddržavna meja, čeprav ocenjuje, da je meja na kopnem v glavnem že dogovorjena. Ljubljana in Zagreb bi se morala prav tako dogovoriti o tem, ali bo odločitev arbitra za njiju zavezujoča, kar morata potrditi tudi parlamenta obeh držav.
Po besedah Kresović Rogulje, Hrvaška s takšno odločitvijo izraža pripravljenost, da z vprašanja razmejitve na morju med Slovenijo in Hrvaško umakne politični pritisk in reševanje spora prepusti strokovnjakom. Predsednica komisije za meje ob tem ocenjuje, da se bo Slovenija strinjala z arbitražo kot sredstvom za rešitev mejnega vprašanja med državama.
Na današnjo odločitev se je že odzvalo slovensko zunanje ministrstvo. Na ministrstvu arbitraži načeloma ne nasprotujejo, današnjo odločitev pa vidijo v luči aktualnega predvolilnega dogajanja, so sporočili za ministrstva. Sicer pa na MZZ še vedno pričakujejo, da bodo sosedi ustvarili pogoje za podpis in uveljavitev sporazuma Drnovšek-Račan.
Odziv slovenskega predsednika
Na odločitev hrvaške vlade se je odzval tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek, ki je spomnil, da sta strani o tej možnosti že večkrat govorili, vendar tudi dogovor o arbitraži ni enostaven. Po njegovih besedah bomo še videli, kako naprej, predvsem to, kako bo po hrvaških volitvah.
Kot je spomnil Drnovšek, je sam še kot premier s hrvaško stranjo večkrat, nazadnje tudi v začetku leta 2001 z Ivico Račanom govoril o možnosti arbitraže. "Sam sem bil takrat prepričan, glede na to, da gre za občutljivo politično vprašanje in na možne težave, ki bi jih lahko imela politika pri tem vprašanju, lahko šli na arbitražo. Vendar je bil takrat Račan bolj optimističen in je menil, da lahko vse rešimo v dvostranskem dogovoru. Seveda je bilo to tudi nam ljubše in smo tudi prišli do dvostranskega dogovora, ki pa se ga potem hrvaška vlada na žalost ni držala. Od takrat pravzaprav stojijo tako bilateralne iniciative - ker smo pravzaprav naredili vse, kar je bilateralno možno - kot tudi iniciative za arbitražo," je pojasnil Drnovšek. Kot je opozoril, dogovor o arbitraži ni enostaven, saj je tudi tu potrebno doseči dogovor med stranema o pogojih arbitraže. Ob tem je pripomnil, da je bil Račan pred dvema letoma zelo skeptičen tudi glede tega, ali bi se hrvaška politika takrat sploh lahko dogovorila o arbitraži.
