Svetovalka predsednika Hrvaška gospodarska zbornica (HGK) Jasna Borić je povedala, da bi bilo pred razglasitvijo gospodarskega pasu na Jadranu potrebno upoštevati vse posledice take odločitve, tako pozitivne, kot tudi negativne.
HGK je že večkrat podprla odločitev o razglasitvi gospodarskega pasu na Jadranu, pri čemer je upoštevala predvsem gospodarske učinke, ki bi jih ta odločitev imela. Z razglasitvijo gospodarskega pasu bi se skupni akvatorij povečal za 21.000 kvadratnih kilometrov. Teh 21.000 kvadratnih kilometrov se zdaj šteje kot odprto morje, na katerem se prosto lovi, s čimer se nenadzorovano uničuje ribje zaloge, je poudarila Boričeva.
Zaščita ribolovnega območja
Z razglasitvijo gospodarskega pasu bi se zaščitilo to ribolovno območje, s tem pa bi lahko z njim tudi bolj smotrno gospodarili, je še dejala Boričeva in dodala, da se na HGK zavedajo, da gre tu za občutljivo politično vprašanje, ki bil lahko znova zaostrilo odnose s Slovenijo. Na vladi je, da pretehta, za kaj se bo odločila, in sicer za pozitivne gospodarske učinke, ki bi jih prinesla razglasitev gospodarskega pasu, ali pa bo popustila političnim pritiskom, saj bi lahko s tako unilateralno odločitvijo zaostrila odnose s sosednimi državami, je še dejala Boričeva.
Mesić se zavzema za razglasitev italijanskega in hrvaškega gospodarskega pasu na Jadranu
"Če bi z Italijani razglasili gospodarski pas, potem na Jadranu ne bi bilo več odprtega morja. Slovenci bi v tem primeru po sporazumu z nami in Italijani dobili neškodljiv prehod do izhoda z Jadrana. S tem bi uredili vse težave s Slovenijo, vse, kar se nanaša na nadzor nad tankersko plovbo in nasploh na prometom po Jadranskem morju," je med sredinim obiskom v Splitu dejal Mesić.
