Hrvaški hvalospevi slovenskemu šolskemu sistemu

V raziskavi Pisa, ki poteka v državah OECD med učenci, starimi 15 let (torej med učenci prvih letnikov gimnazij in srednjih šol), se je Slovenija uvrstila na visoko 21. mesto. Leta 2015, ko so se osredotočili predvsem na matematično pismenost, pa so slovenske učence v raziskavi uvrstili med 13 najboljših držav.

Pri matematični pismenosti so letos naši učenci dobili 509 točk, pri naravoslovni 507, medtem ko so pri bralni pismenosti zbrali 495 točk. Malo manj zadovoljni s svojimi rezultati so bili naši sosedi Hrvati, ki so se na lestvici uvrstili osem mest za nami – njihovi učenci so pri branju zbrali 479, pri matematični pismenosti 464, pri naravoslovni pa 472 točk. Tako so vse tri merjene postavke pri Hrvatih pod povprečjem OECD, kar jih je očitno zaskrbelo. Večernji list se je zato odpravil v eno od ljubljanskih gimnazij, kjer so očitno želeli preveriti, kaj pri nas delamo drugače.

"V prvem letniku gimnazije imajo 13 predmetov – dva tuja jezika, učijo pa se tudi informatike. V drugem letniku imajo 12 predmetov, medtem ko imajo v tretjem devet obveznih in tri izbirne. Kot maturanti pa se število predmetov zmanjša na sedem obveznih in dva izbirna," so o našem šolskem sistemu zapisali v uvodu članka. O naših učencih je novinarka Večernjega lista zapisala še precej splošnih sodb, na primer, da jih politika v večini sploh ne zanima, medtem ko jim je "ekologija pomembna, saj se zavedajo, da so generacija, ki konkretnejših okoljskih rešitev še ni ponudila". Angleščino naj bi razumeli bolje kot lastni jezik, saj je brez njega, kot so povedali novinarki, "nemogoče uspeti". Družijo se v skupinah, ki se oblikujejo glede na to, kaj jih zanima, ne glede na to, kje živijo, pa je o razredni dinamiki še zapisala avtorica članka.

Šolske ocene so našim učencem izredno pomembne, saj jih smatrajo kot garancijo za nadaljnje šolanje in vstopnico na želeno fakulteto. Matura jim je stresna, zelo pomembna pa se jim zdi podpora družine. In tu se po besedah Večernjega lista zaključijo podobnosti med našimi in hrvaškimi učenci. Njihova ministrica za izobraževanje Blaženka Divjak glede podpovprečnih rezultatov sicer ni pretirano zaskrbljena – pravi, da sicer niso dobri, a da bodo boljši leta 2024, ko bo v popolnosti zaživel njen program "Šola za življenje". Naš šolski minister Jernej Pikalo medtem opozarja na to, da trend pada, čemur je treba v prihodnje posvetiti posebno pozornost.

"Ne porabljajo časa za dva različna bralna seznama, ne zapravljajo denarja za nakup tablic brez kamer, prav tako pa se ne ubadajo z nepomembnostmi. Gradijo izobraževalni proces, ki temelji izključno na interesu učencev, medtem pa ocenjujejo delo učiteljev. Knjige in pisala postavljajo pred tablice, vendar hkrati ne zanemarjajo pomena računalništva," so med drugim zapisali v hvalospevu našemu sistemu. V Večernjem listu so se odločili za obisk Gimnazije Vič, ki so jo izbrali glede na uspešnost in število učencev, ki se vsako leto vpišejo na to šolo. Ravnateljica Alenka Krapež je dejala, da je za uspešnost slovenskih učencev v raziskavi Pisa zaslužen naš osnovnošolski sistem, razdeljen na triade.

Izpostavili so, da v naših gimnazijah ni verouka ali drugih religijskih predmetov. "To so učenci, ki se niso srečali z latinščino ali grščino, kot na primer naši gimnazijci, a hkrati nimajo težav s sodelovanjem v obveznih šolskih dejavnostih, recimo na koncertih, prireditvah, nastopih, tekmovanjih, pa tudi pri organizaciji različnih prireditev. Sami izberejo, v čem bodo sodelovali," so zapisali.

Nadvse zanimivo se jim je zdelo, da naši gimnazijci po šolskih hodnikih hodijo obuti v copate ter da se jim to ne zdi nenavadno. "Tako pač je – tudi doma smo v copatih," to komentirajo viški gimnazijci. Čeprav je v šolo vpisanih 751 učencev, poteka pouk le v eni izmeni, pa še izpostavijo v članku. Kosilo, ki ga imajo na voljo gimnazijci, je še nekaj, kar razlikuje hrvaške in naše gimnazije – pri njih imajo možnost tople malice le v osnovnih šolah. Omenijo tudi široko ponudbo pri izbiri tujih jezikov, saj viška gimnazija nudi italijanščino, francoščino, nemščino in španščino. "Ko se odločamo za izbirne predmete, spoštujejo našo izbiro. Ne zgodi se, da izbereš nek predmet in po tem izveš, da ne bo mogoč," pove eden izmed dijakov. Ravnateljica Krapežova pa pove: "Spoštujemo njihovo izbiro, ker ko imajo možnost izbiranja, se bolj trudijo in kvalitetnejše učijo. Konec koncev je lažje tudi učitelju, ker ve, da ima v razredu dijake, ki so pripravljeni in jih zanima snov, gradivo jim lahko prenesejo bolj podrobno in jasneje." Ta gimnazija se od drugih naših razlikuje po tem, da ne uporabljajo elektronske redovalnice, saj ne želijo vdirati v odnos med otroci in starši. "Spoštujemo naše dijake, pustimo jim, da svoji družini sami pojasnijo, kaj se je zgodilo v šoli," razloži ravnateljica.

V članku omenjajo tudi, da preverjanja znanja našim učencem niso tuj pojav. Z njimi se namreč srečajo že v šestem in devetem razredu, ko potekajo nacionalna preverjanja znanja. Pri uvrščanju najstnikov v razrede srednje šole upoštevajo tudi te rezultate, tako da se v razredu znajdejo učenci s podobno stopnjo znanja. Izpostavljajo tudi ankete, ki jih učenci izpolnjujejo o učiteljih – ravnateljica Krapeževa izpostavlja, da lahko na podlagi teh ocen profesorji tudi napredujejo oziroma si celo zagotovijo večjo plačo. "Točkuje se angažiranost učitelja v obveznih in dodatnih aktivnostih, uspeh njihovih dijakov na tekmovanjih in izpitih, pa tudi to, kako pogosto jih učenci izberejo za svoje projekte, kako pogosto izberejo njihov izbirni predmet, pogledamo pa tudi obrazložitve dijakov," še razloži ravnateljica.