Sanader je ponovil svojo napoved, da bo hrvaška stran še enkrat skušala odpreti vse teme v dvostranskih pogovorih in poskušala najti rešitve zanje. Kot je dejal, je njegovo sporočilo, ki so ga neuradno prenesli tudi slovenski vladi, da si Hrvaška želi dvostranskih pogovorov o odprtih vprašanjih med državama.
Sanader se je odzval tudi na najnovejše zaostrovanje hrvaško-slovenskih odnosov. Povedal je, da vse dokler njegova vlada ne bo prevzela dolžnosti, za vse postopke, ki so se zgodili pred tem, odgovarja prejšnja vlada. Mandatar za sestavo nove hrvaške vlade je še poudaril, da je za arbitražo vedno čas. V zvezi s tem je dodal, da pa se ne strinja s tistimi, ki menijo, da je arbitraža postopek, h kateremu se zatekajo samo nezrele države. Za arbitražo, tako Sanader, so se odločile tudi že velike države, kot so ZDA, Kanada, Nemčija in Danska.
Protestna nota presenetila Slovenijo
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so po prejetju hrvaške protestne note poudarili, da gre v primeru sprememb pomorskega zakonika za notranjo zakonodajo Slovenije, ki ne posega v območja pod hrvaško jurisdikcijo.
Kot je včeraj dejal sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Logar, so nad hrvaško protestno noto začudeni. V prihodnjih dneh bodo natančno preučili vsebino protestne note, nato pa bodo nanjo tudi uradno odgovorili.
Rudolf: Pomorski zakonik je pravno neutemeljen
Spremembe in dopolnitve slovenskega pomorskega zakonika so pravno neutemeljene, v nasprotju z mednarodnim pravom in brez vsakršnega dejanskega učinka, je za hrvaško tiskovno agencijo dejal hrvaški profesor mednarodnega prava, akademik Davorin Rudolf. Po njegovem mnenju si Slovenci s tem posegom v svoj pomorski zakonik skušajo okrepiti svoj položaj v novih pogajanjih s Hrvaško, ali pred mednarodnim sodiščem ali z arbitražo, če bi reševanje mejnega spora prišlo pred eno od teh institucij.
Po Rudolfovih ocenah Slovenija z dopolnitvami svojega pomorskega zakonika teoretično gledano vstopa tudi v morje in podmorje, ki je pod italijansko suverenostjo in jurisdikcijo. Hrvaški akademik je ob tem opozoril, da Slovenija sodi v skupino držav, ki na podlagi mednarodnega prava sodijo med države z neugodnim geografskim položajem.
Prav tako je spomnil, da se Slovenija in Hrvaška še nista dogovorili glede razmejitve na morju, vendar pa konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu iz leta 1982 državam nalaga, da, dokler ne dosežejo končnega sporazuma o razmejitvi, ne smejo prehajati sredinske črte, ki je enako oddaljena od obal obeh držav. "Kakorkoli bi potegnili sredinsko črto od izliva reke Dragonje v Piranski zaliv v smeri odprtega morja do meje z Italijo, Slovenija ne more priti do stika z odprtim morjem," je še ocenil Rudolf.
Nedjeljni vjesnik: Slovensko prisvajanje hrvaškega morja
S spremembo pomorskega zakonika se je Slovenija po trinajstih letih razglasila za državo, ki ima izhod na odprto morje in s tem tudi pravico do razglasitve morskih pasov. Glede na to, da je slovensko teritorialno morje po mednarodnem pravu in dosedanjem pomorskem zakoniku omejeno s hrvaškim in italijanskim, je Slovenija s tem dejanjem uzakonila svoje dosedanje teritorialne pretenzije do Hrvaške, piše hrvaški časnik Nedjeljni vjesnik.
Dosedanji pomorski zakonik je definiral Slovenijo kot geografsko prikrajšano državo, ki nima izhoda na odprto morje in s tem tudi pravice do razglasitve morskih pasov. Enako piše tudi v famoznem slovenskem Memorandumu o celovitosti Piranskega zaliva iz leta 1993, ki ga je sprejel tudi slovenski parlament in s katerim je Slovenija zahtevala zase celoten Piranski zaliv in teritorialni stik z odprtim morjem. Glede na to, da je slovenski parlament sedaj spremenil obstoječi pomorski zakonik, je mogoče v sledečem obdobju pričakovati, da bo Slovenija kmalu odstopila tudi od omenjenega memoranduma.
Del tega, kar je Slovenija v tem dokumentu zahtevala od Hrvaške - teritorialni stik z odprtim morjem (famozni koridor) - in v medsebojnih pogajanjih ni dobila, si je sedaj enostavno prisvojila. Čeprav gre za spremembe notranje zakonodaje, je po mednarodnem pravu to nemogoče obravnavati drugače kot pa dejanje agresije ene države proti drugi. To bi bilo približno enako, kot če bi hrvaški sabor sprejel odločitev, da ima Hrvaška teritorialni stik z Avstrijo. Jasno je, da bi si tako predložila pravico do dela slovenskega ozemlja med Hrvaško in Avstrijo.