Kot je še dejal v pogovoru za Jutarnji list, je treba za normalno in kakovostno dobrososedsko komuniciranje stvari urediti s sporazumom o maloobmejnem prometu. Sicer pa je prepričan, da je treba najti sporazumno rešitev, v nasprotnem primeru pa se obrniti na mednarodno arbitražo.
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula pa v zvezi z izjavami ministra Rupla meni, da vsega, kar je bilo dogovorjeno, ne bi smeli postaviti pod vprašaj. Slovenija in Hrvaška nimata le morske meje, temveč tudi mejo na kopnem, o kateri sta se prav tako dolgo pogajali, je dejal za današnji Večernji list. Zato se Picula sprašuje, ali je potrebno začeti vse znova, ker bi spet prišli do podobnih ali enakih rešitev. V hrvaškem zunanjem ministrstvu se že pripravljajo tudi na možnost mednarodne arbitraže "z obračanjem na konkretne ustanove mednarodnega prava", da bi pomagale narediti korak naprej od trenutnega položaja, je še povedal Picula.
Marinković: Za mednarodno arbitražo in vojaško obrambo
Vodja oddelka za informiranje pri hrvaškemu ministrstvu za evropske povezave ter predsednik sveta Liberalne stranke Stjepo Marinković se v daljšem prispevku o slovensko-hrvaških odnosih ter o hrvaški zunanji politiki v zagrebškem Vjesniku sicer zavzema za mednarodno arbitražo glede morske meje, a je hkrati prepričan, da bi morala okoli Savudrijskega polotoka zapluti tudi topnjača Petar Krešimir IV.
Petar Krešimir IV. ima veliko razlogov, da zapluje okoli Savudrijskega polotoka, prav tako kot je pred nedavnim španska armada z razlogom križarila okrog otočka Perejil. S tem ukrepom bi vlada istočasno sporočila domači javnosti, ki je že dolgo nejevoljna zaradi njenih napak, da v Zagrebu o uporabi simbolov v politično marketinške namene le nekaj vedo. Da niti ne omenjamo dejstva, da nobena vlada nikoli ne bo smela podceniti žrtev, ki jih je od razglasitve samostojnosti do zloma srbske secesije pretrpel ves narod, da bi ohranil celovitost države znotraj 'administrativnih avnojskih' meja," je med drugim še zapisal Marinković.
