Evropska komisija mora oceniti pravne posledice hrvaške odločitve, ki jo spoštuje, a obžaluje

Hrvaški sabor je danes soglasno izglasoval sklep, s katerim vlado obvezuje, da začne postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, saj je Slovenija bistveno kršila njegove določbe. Za je glasovalo vseh 141 prisotnih poslancev. Sabor sicer šteje 151 poslancev, za potrditev sklepa pa je bila potrebna dvotretjinska večina.

V času, ko je v hrvaškem saboru potekala razprava o prenehanju arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, pa je na novinarski konferenci v Bruslju tiskovna predstavnica evrospke komisije Mina Andreeva povedala, da je komisija Zagrebu danes jasno sporočila, da bo arbitražno sodišče odločanje o meji med Slovenijo in Hrvaško nadaljevalo tudi, če se hrvaški sabor danes izreče za izstop iz arbitražnega postopka. 

"Evropska komisija od Republike Hrvaške pričakuje, tako kot bi pričakovala tudi od Republike Slovenije, da izpolni svoje obveznosti in še naprej podpira arbitražni postopek. Bodimo jasni: tudi če bi hrvaški parlament glasoval za izstop iz arbitražnega sodišča, bi to sodišče ostalo in nadaljevalo delo. Evropska komisija ne vidi nobene realne alternative arbitražnemu postopku in odločno poziva Hrvaško, da ostane del njega," je bila danes še posebej odločna Andreeva.

Kot je povedala, je prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans, nekakšna desna roka predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja, v sredo pisal hrvaški zunanji ministrici in podpredsednici vlade Vesni Pusić ter v pismu izrazil zaskrbljenost Bruslja ob namerah Hrvaške, da enostransko odstopi od arbitražnega sporazuma s Slovenijo.

Poleg tega je Andreeva danes ponovila, kar je dejala že v ponedeljek: da komisija razume skrbi Hrvaške zaradi domnevnega prisluškovalnega škandala, a da še naprej polno podpira arbitražni postopek ter da arbitražni sporazum vsebuje mehanizme, s katerimi je mogoče odgovoriti na pomisleke Hrvaške in obenem ohraniti polno delovanje arbitraže.

Znova je tudi izpostavila pomen dobrega delovanja arbitražnega sodišča in tega, da sodišče sprejme končno odločitev, za gladko in učinkovito izvajanje zakonodaje EU v prihodnje.

Na današnje besede Andreeve se je že odzval tiskovni predstavnik hrvaške vlade Nikola Jelić. Za hrvaško tiskovno agencijo Hina je izpostavil, da komisija ni pristojna za arbitražni sporazum in da je ta dvostranski dogovor med dvema enakovrednima članicama EU.

Predsednik vlade Miro Cerar pa je v izjavi za medije ponovil stališče, da lahko arbitražno sodišče nemoteno deluje naprej, po tem ko je Slovenija v skladu s predvidenimi postopki in pozivom sodišča imenovala novega arbitra in tako odpravila vse ovire za nadaljevanje arbitraže, so spočili iz njegovega kabineta. Od politike, tako slovenske kot hrvaške, pa pričakuje strpnost in zadržanost, da ne bi vznemirjali javnosti v obeh državah, so še zapisali.

Evropska komisija obžaluje hrvaško odločitev

Evropska komisija je po današnji odločitvi hrvaškega parlamenta, da naj Hrvaška izstopi iz arbitražnega postopka, sporočila, da spoštuje demokratično odločitev hrvaškega sabora, a obenem obžaluje, da se je Hrvaška enostransko odločila za izstop.

Andreeva je še zapisala, da mora arbitražno sodišče, ko bo o zadevi uradno obveščeno, oceniti pravne posledice današnjega glasovanja v hrvaškem parlamentu. Dodala je, da bo komisija še naprej podrobno spremljala razmere, da bo prisluhnila obema stranema in skušala posredovati med njima, da bi skupaj našli rešitev. V Bruslju so še zatrdili, da ne vidijo nobene realne alternative arbitražnemu postopku.

Sabor soglasno izglasoval prekinitev arbitražnega sporazuma

Predsednik sabora Josip Leko je pred glasovanjem prebral sklep, v katerem so zapisali, da so odločitev sprejeli na podlagi hrvaške ustave in današnje razprave ter zaradi bistvenih kršitev določil arbitražnega sporazuma s strani Slovenije.

Hrvaška vlada naj bi že na seji v četrtek potrdila sklep sabora in odločila, da začne postopek izstopa iz arbitražnega postopka na podlagi mednarodnega prava. O odločitvi in razlogih za ta korak bo Zagreb seznanil tudi Slovenijo, je danes napovedala podpredsednica vlade in zunanja ministrica Vesna Pusić.

Po sklenitvi nekaj več kot tri urne parlamentarne razprave predstavnikov poslanskih skupin, v kateri so hrvaške stranke po dolgem času pokazale popolno enotnost, je Pusićeva danes vnovič nagovorila poslance.

Kot je dejala, glavni razlog za hrvaško odločitev o odstopu od arbitražnega sporazuma ni bilo le obnašanje bivšega slovenskega sodnika Jerneja Sekolca in agentke Simone Drenik, temveč je problem v naknadno dodanih dokumentih, na podlagi katerih je arbitražno sodišče lahko odločalo o rešitvi spora o meji.

Poudarila je, da ne nameravajo zapustiti arbitražnega sporazuma, ker bi bil slab, "temveč zato, ker je prišlo do njegove kršitve". Kot je pojasnila, je iz prisluhov pogovorov med Sekolcem in Drenikovo možno sklepati, da sta v predmet pred arbitražnim sodiščem vključila dokumente, ki jih ne bi smela.

Nihče več ne more razlikovati, kateri dokumenti so bili v predmetu zakoniti in legitimni, katere pa sta slovenska predstavnika dodala naknadno. Ker je predmet kontaminiran, je vseeno, ali bodo v arbitražnem sodišču tudi najboljši sodniki na svetu, je izjavila Pusićeva.

Po njenih besedah so prvi znak, da bi lahko prišlo do kršitev sporazuma, opazili v izjavah slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je dejal, da ima neuradne informacije o možnih izdih arbitraže. Spomnila je, da so o tem nemudoma obvestili arbitražno sodišče in Evropsko komisijo.

Pusićeva je dodala, da je hrvaški interes reševanje odprtih vprašanj o meji z vsemi sosedami ter da je hrvaška vlada v dobri veri pristopila tudi k arbitražnemu sporazumu s Slovenijo. "Žal se je pokazalo, da je druga stran delala na drug način, ker so mislili, da sam sporazum ni dovolj dober, da bi zagotovil izpolnitev zaželenih načrtov," je dejala.

Kot je dodala, se je Hrvaška po slovenski kršitvi sporazuma odzvala v skladu z mednarodnim pravom in brez nacionalistične mrzlice. Po njenih besedah bo potrebno rešitev spora s Slovenijo najverjetneje poiskati na Meddržavnem sodišču v Haagu, a je za to potreben čas in tudi soglasje Ljubljane.

Opozorila je, da po današnji odločitvi sabora ni treba pričakovati splošnega navdušenja mednarodne javnosti. "Vsi bi najraje, da se to ne bi zgodilo, ter da bi se postopki nadaljevali, kot da tega ne bi bilo, tudi Hrvaška, a bomo morali na podlagi mednarodnega prava braniti svoja stališča, kot bi to počela vsaka druga država," je povedala.

Po napovedih bo Pusićeva danes ob 18. uri predstavila hrvaška stališča o arbitražnem sporazumu tujim diplomatom, akreditiranim na Hrvaškem.

Milanović: Zaradi napake v postopku ne moremo nadaljevati

Saborsko sejo so sklicali prejšnji teden na zahtevo hrvaške vlade, ki je ocenila, da je arbitražni postopek o določanju meje med Hrvaško in Slovenijo na podlagi arbitražnega sporazuma iz leta 2009 kompromitiran.

Prvi govornik je bil predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović, ki je še naprej vztrajal pri prekinitvi arbitražnega postopka. Sabor je prosil za podporo, dodal pa je, da tudi danes vidi arbitražni dogovor kot korekten dogovor in ne misli, da je bil slaba odločitev.

Toda: "Zgodila se je napaka v postopku, tako da z njim več ne moremo nadaljevati. Pri tem nam je vsem skupaj neprijetno. Kar je najhuje, tisti, ki so pri tem sodelovali, so to tudi priznali. Obstaja procedura, kako izstopiti iz postopka ...," je razlagal Milanović, ki je dodal, da Hrvaška nima svojega arbitra.

"Ko je postal član arbitraže, on več ni bil niti Hrvat niti Slovenec. On je arbiter. Ali se bo sam umaknil s položaja, je njegova odločitev. Arbitražnega sodišča ne moremo ukiniti, lahko pa izstopimo iz dogovora. Na odločitev, ali bo sodišče nadaljevalo s svojim delom, pa mi nimamo nikakršnega vpliva," je še dodal.

"Otrok je rojen, imel je svojo razvojno pot in v nekem trenutku je postal izredno devianten. To moramo ustaviti. Sloveniji predlagam, da se dogovorimo o nekem novem modelu. Sedanji model je definitivno kompromitiran. Kdo bo v prihodnje v arbitražo položil absolutno zaupanje," je spraševal in dodal, da je zadovoljen, da se iz Ljubljane niso slišali povišani toni glasu, prav tako ne iz Zagreba.

"Moramo hoditi po svoji poti, smo člani EU, Nata, moramo delovati skupaj. Dobro je, da se glede tega strinjamo," je dejal in pozval prisotne, naj med razpravo pazijo na svoje besede, saj "mi ostajamo čisti".

Sabor je zasedal dan potem, ko je slovenska vlada po odstopu Sekolca za novega člana arbitražnega sodišča imenovala francoskega pravnika, predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama.

Niti z izbiro uglednega sodnika Abrahama ni možno oprati slovenske blamaže, danes izpostavlja hrvaški Večernji list. Jutarnji list je spomnil, da je sodnik Abraham kot član Meddržavnega sodišča sodeloval tudi pri odločitvi o neutemeljenosti tožbe Hrvaške za genocid proti Srbiji kot tudi pri zavrnitvi protitožbe Beograda.