Cena bi bila enaka tisti za slovenski trg, vključevala pa bi tudi prispevek za razgradnjo. Morebitna prodaja naj ne bi ogrožala slovenskih energetskih potreb, saj lahko Slovenija po zagotovilih Goloba sama nadomesti polovico energije iz Nuklearne elektrarne Krško, ali pa jo po približno enaki ceni uvozi.
Ratifikacijo decembra lani podpisane meddržavne pogodbe o NEK so doslej povezovali s 1. julijem, ko naj bi Hrvaška po štirih letih, odkar ji je Slovenija zaradi neporavnavanja obveznosti enostransko prekinila dobavo polovice v NEK proizvedene električne energije, slednjo spet začela prejemati. Slovenska stran bo hrvaški po pojasnilu Goloba posredovala ponudbo za odkup polovice električne energije iz NEK, "tudi zaradi pravnih implikacij, ki bi lahko nastopile v nasprotnem primeru". Pogodba o NEK ta hip po razlagi državnega sekretarja za energetiko namreč ureja (ne)prevzem električne energije "za nazaj in ne za naprej". "Če jim ne bi ponudili, bi bili lahko upravičeni do novih tožb za nedobavljeno elektriko," je pristavil Golob. Ratifikacija pri tem sploh ni pomembna, saj podpisana pogodba v primeru arbitraže "velja kot skupno razumevanje problema". "S tem ko smo jo podpisali, samo za nazaj na neki način sporazumno rešili vse probleme," je dodal. Ratifikacija pa je potrebna za reševanje morebitnih sporov v prihodnosti na področju upravljanja, razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov, posledično pa tudi cene za prevzeto električno energijo.
