Hrvaški trg zaprt za NLB, Hrvaška narodna banka ne popušča

"Stališča HNB v odnosu do LB so znana in temu v tem trenutku nimamo kaj dodati," so odgovorili iz hrvaške centralne banke na vprašanja Jutarnjega in Novega lista, ali bo HNB omilila svoje trdno stališče, da NLB ne more vstopiti na hrvaški trg, dokler ne bo bo uredila problema starih deviznih prihrankov, ki so jih hrvaški državljani imeli v LB.

"V NLB se zavedajo, da na Hrvaškem nimajo kaj iskati"

"Ni kaj spreminjati niti ni nobenih novih elementov. Slovenija želi, da Hrvaška ustavi tožbe proti NLB, kar je v protislovju s tistim, kar je od Hrvaške zahtevala v pogajanjih z EU, se pravi, da naj se vlada ne vmešava v pravosodje," je za Jutarnji list izjavil neimenovani vir, ki je blizu vrha HNB.

Navaja, da NLB nikoli ni vložila zahteve za odobritev poslovanja na Hrvaškem. "To jasno kaže, da se v NLB zavedajo, da na hrvaškem bančnem trgu nimajo kaj iskati," izpostavlja vir časnika.

Obenem dodaja, da bo NLB tako kot druge banke iz EU lahko nemoteno poslovala na Hrvaškem, če bodo v Ljubljani ocenili, da se jim to splača.

Jutarnji list še poroča, da bi v primeru zelene luči NLB lahko vstopila na hrvaški trg s samostojnim odpiranjem mreže podružnic, kar je "preprosto in drago". "To pomeni, da bo NLB morala začeti lov na nove varčevalce, kar bi se težko končalo uspešno, upoštevaje izkušnje, ki jih imajo na Hrvaškem z LB," ocenjuje časnik.

Kot drugo možnost navaja, da bi NLB kupila katero izmed obstoječih bank na Hrvaškem, a meni, da je to malo verjetno zaradi težav, ki jih ima banka v svojem poslovanju.

Izpostavlja tudi izjavo NLB, iz katere so za časnik sporočili, da v strategiji NLB do leta 2015 hrvaški trg ni označen kot strateški.

Slovensko lobiranje bi lahko dodatno zapletlo hrvaški vstop v EU

V Novem listu poudarjajo, da HNB ni odgovorila na njihovo vprašanje, kako bodo lahko preprečili vstop NLB na Hrvaško, potem ko je bilo zaprto poglavje o prostem pretoku kapitala v pogajanjih z EU.

Če spor ne bo urejen do septembra, bo Slovenija prav pri tem vprašanju poskusila poslabšati sliko Hrvaške v pomembnem poročilu o spremljanju napredka države, ki ga bo jeseni predstavila Evropska komisija.

"Nedvomno bo slovensko lobiranje lahko dodatno zapletlo postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU tudi v parlamentih drugih držav članic. Od tega poročila je namreč odvisen začetek ratifikacije v najpomembnejših članicah EU," izpostavlja reški časnik.

HDZ: Spor o LB je dvostransko vprašanje

V HDZ so spomnili, da se je njihova vlada leta 2010 s takratno slovensko vlado Boruta Pahorja dogovorila, da je spor o LB dvostransko vprašanje, ki ga ne bodo povezovali z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe, pa poroča Večernji list.

Nekdanji svetovalec hrvaške premierke Davor Stier je za časnik dejal, da sta se Jadranka Kosor in Pahor strinjala, da bodo problem LB reševali v okviru sukcesije.

Kot udeleženec dogodkov je dodal, da je nekdanji finančni minister Ivan Šuker Banki za mednarodne poravnave v Baslu (BIS) potrdil, da je Hrvaška pripravljena na nadaljevanje pogajanj o sukcesiji.

"Šuker je pisal BIS. Odgovorili so mu, da niso več pristojni. Pogajanja o sukcesiji sta prekinili Slovenija in Srbija, ker je Basel šel v smeri, da Slovenija izplača hrvaške varčevalce," je dejal Stier.

Trdi, da je na ta način Hrvaška izpolnila obveznost iz dogovora s Pahorjem, zato se tudi nadaljujejo postopki proti LB in NLB na hrvaških sodiščih.