Zunanje ministrstvo v Zagrebu je v sporočilu za javnost zapisalo, da je Solana le izrazil pripravljenost pomagati Sloveniji in Hrvaški pri razmejitvi na morju. Sicer pa Hrvaška zelo spoštuje delovanje Javierja Solane, še posebej zaradi njegovega poznavanja regije. Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so v sporočilu še zapisali, da reševanje odprtih vprašanj med državama predstavlja eno od glavnih smernic hrvaške zunanje politike.
Na navedbe hrvaškega časnika se je odzvala tudi tiskovna predstavnica slovenskega zunanjega ministrstva Nataša Prah, ki je dejala "da ne potekajo nikakršni pogovori o posredovanju, o arbitraži, o tem, da bi imel visoki predstavnik kakšno vlogo. To je zanikala tudi njegova tiskovna predstavnica. Jaz pa želim dodati še to, da med Slovenijo in Solano pogovorov o kakršnem koli posredovanju med Slovenijo in Hrvaško ni bilo nikoli."
Vjesnik o vprašanju arbitraže
Hrvaški Vjesnik se v današnjem poročanju o zapletu glede navedb, da naj bi se Solana ponudil za posrednika oziroma arbitra v slovensko-hrvaškem sporu glede razmejitve v Piranskem zalivu, kar pa je bilo nato zanikano, dotakne tudi vprašanja arbitraže za rešitev vprašanja meje na morju. Slovenija arbitraže uradno ne izključuje, vendar pa vztraja, da bi bil v tem postopku obravnavan tudi doseženi nivo dogovorjenega. To pomeni, da bi arbitraža upoštevala tudi propadli sporazum Drnovšek-Račan, kar pa je nesprejemljivo za hrvaško stran, navaja Vjesnik, ki se sklicuje na diplomatske vire.
Tako nasprotna si stališča bodo zelo otežila morebitni dogovor o arbitraži, menijo po navedbah Vjesnika strokovnjaki. Čeprav slovenska stran načeloma sprejema arbitražo, pa se ji tako dejansko skuša izogniti s tezo, da je arbitraža počasen in drag proces, ki ruši ugled držav, ker so nesposobne same rešiti dvostranska vprašanja. Toda te teze je zagotovo povsem zrušil predsednik Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu Van den Houta, ki je na obisku v Ljubljani poudaril, da sporov z arbitražo ne rešujejo samo države kot so Etiopija, Eritreja in Gvatemala, pač pa tudi visoko razvite države kot so Velika Britanija in Francija. Tako arbitraža ni nič sramotnega za države, poudarja Vjesnik, ampak je najpogosteje častni izhod iz zapletenega položaja.
