Hrvat, ki je bos osvojil Triglav: 'Bilo je boleče, težko. A zato sem prišel'

Zahteven visokogorski teren in bosa stopala izkušenega planinca Igorja Šehića. Proti Aljaževemu stolpu se je odpravil v torek zjutraj, po vročem in težkem vzponu pa po njegovih besedah ni bilo nič boljšega kot malo ohladitve.

Dolge ure hoje in bolečine je ob snegu lajšala predvsem misel na to, za koga se je sploh podal na Triglav. "Celotna ideja je nastala iz želje, da bi sam izkusil najtežje možne korake v imenu tistih, za katere je že vsak korak velik izziv," je povedal pobudnik dobrodelne akcije. Javnost in družbo so namreč želeli obvestiti o potrebah otrok in mladih s cerebralno paralizo ter o tem, s kakšnimi izzivi se srečujejo vsak dan.

Igor je z otroki in mladimi s cerebralno paralizo v zagrebškem društvu CeDePe kot prostovoljec delal tudi sam. S sredstvi, ki jih bo zbral s podvigom, pa bodo opremili senzorno terapevtsko sobo, v kateri strokovnjaki vsak dan pomagajo najmlajšim uporabnikom društva razvijati samostojnost, samozavest in občutek varnosti.

"Igorju želim vso srečo, da bi vse potekalo v najlepšem redu in da ne bi prišlo do absolutno nobenih poškodb," mu je zaželel izvršni direktor društva CeDePe Zagreb Josip Koštan.

Igor je bos sicer že osvojil Biokovo in Dinaro. A Triglav je bil zanj povsem drugačna in veliko nevarnejša preizkušnja. "Gre za izjemno nevaren in zahteven podvig, na katerega se pripravljam že leta. Ko nosite obutev, ste popolnoma ločeni od podlage. Vaše misli lahko takrat tavajo, le tu in tam ste pozorni na teren. Ko ste bosi, je vsak vaš korak premišljen," je pojasnil.

Po približno osmih urah vzpona je dosegel Kredarico, kjer je zaradi neviht moral prekiniti pot in preživeti noč. V sredo pa je bos in ponosen vendarle stal ob Aljaževem stolpu: "Evo me na vrhu Triglava, kot sem obljubil. Bilo je zahtevno. Bilo je boleče. Bilo je težko. A zato sem tudi prišel sem, da se naučim nekaj novega o sebi in da naredim najtežje korake za tiste, ki jim je vsak korak boj. Do naslednjič, adijo."