Hrvaški časnik Slobodna Dalmacija piše o namernem uničevanju okolja in obale Junče ravan pri Sutivanu na otoku Braču, za kar je bila že pred mesecem vložena kazenska prijava zoper podjetja Sole Orto, za katerim pa naj bi stala Mariborska nadškofija.
Glavni izvajalec del oz. graditelj luksuznega počitniškega kompleksa na zemljišču velikem 135 hektarov je slovenski podjetnik Ivan Kapetanović, državno odvetništvo pa se je odločilo za pregon odgovornih. Tako je gradbena inšpekcija že vročila obvestilo Mateji Vidnar, direktorici podjetja Sole Orto, ki je sicer v lasti podjetja slovenskega holdinga Zvon Ena in kjer je večinski lastnik Gospodarstvo Rast, ki ga vodi Mariborska nadškofija.
V letnem poročilu za leto 2006 je zapisano, da ima Zvon Ena poleg 66,7 procentega deleža v podjetju Sole Ortu tudi 51 procentni delež v splitskem podjetju Akord.
Mateja Vidnar je direktorica Sole Orta, njen kolega in predsednik uprave omenjenega holdinga, Simon Zdolšek, pa je eden od dveh direktorjev splitskega Akorda, čigar investicija v kompleks 33 luksuznih apartmanov v zaščiteni coni Opatije je nedavno izzvala razburjenje in začasno prepoved s strani inspekcije. Kot drugi direktor Akorda je naveden Vojteh Reisman, kot sovlasnik s 49 procentnim deležem pa Aleš Reisman.
V poročilu holdinga je navedeno, da je delež Zvona Ena v Sole Ortu vreden devet milijonov evrov. Holding je sutivanskemu podjetju odobril in izplačal posojilo v višini 5,7 milijonov evrov. V časniku Slobodna Dalmacija tako sklepajo, da je ta vsota bila namenjena nakupu 135 hektarjev zemljišča na področju Junče ravni.
Poslovni imperij
V hrvaškem sodnem registru je zapisano, da kapital Sole Orta znaša 66 milijonov hrvaških kun, kapital Akorda pa 750.000 kun. V poročilu holdinga je prav tako navedeno, da je tudi temu hrvaškemu podjetju izplačano posojilo v višini 3,65 milijonov evrov.
Solastnik Sole Orta, z 33,3 procentnim deležem, je slovensko podjetje Sava d.d., katera je bila v lastništvu holdinga Mariborske nadškofije.
Slovenska cerkev je svoj imperij pričela graditi 1993, ko so mariborska, ljubljanska in koperska nadškofija, ustanovile Krekovo banko, za njo tudi Krekovo družbo za upravljanje z investicijskimi fondi, na čelu katerih je bil Mirko Krašovec, ravnatelj gospodarske uprave Mariborske nadškofije. Krašovec je leta 1997 postal tudi direktor novega cerkvenega podjetja Gospodarstvo Rast.
Krekova banka je kasneje prodana Reiffeisenu za 35 milijonov evrov, Gospodarstvo Rast pa je prevzel Zvon Ena, ki je imel velike deleže v Heliosu, kranjski Savi, Lesnini in še nekaterim slovenskim podjetjem. Prav tako je ustanovil telekomunikacijsko podjetje T2.
Vodilni delavci iz holdinga Zvon Ena so zavzeli tudi vodilne stolčke podjetij kot je Mercator in Pivovarna Laško, navaja Slobodna Dalmacija. Ustvarili pa so tudi sestrski holding Zvon Dva, pod okriljem katerega delujeta celjski Cetis-Graf in ljubljanska Mladinska knjiga.
Kdo je Ivan Kapetanović?
Poslovnež Ivan Kapetanović je ustanovitelj in direktor družbe Kapetan. V lasti ima picerijo Ljubljanski dvor in je podpredsednik Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije. Prav tako je predsednik in ustanovitelj društva Hrvatski kulturni dom v Sloveniji. Njegovo ime se je pojavljalo tudi v Vegini zgodbi; bil je svetovalec WWI pri vzpostavitvi omrežja v Sloveniji in v nekaterih drugih državah. V začetku devetdesetih se je Kapetanović potegoval za nakup časopisa Slobodna Dalmacija, a mu to ni uspelo.
Mariborska nadškofija zanika večinski delež
Mariborska nadškofija je za Slobodno Dalmacijo zanikala večinski delež v Zvonu Ena Holding, ter potrdila, da ima večinski delež v holdingu Gospodarstvo rast. Kot navaja Slobodna Dalmacija, so v tiskovnem predstavništvu nadškofije povedali, da ima Zvon Ena Holding popolnoma samostojno upravo.
Gradbena inšpekcija je napovedala, da bodo stroji ministrstva zrušili nezakonito zgrajene zidove, stopnice in pripravo za ureditev ceste na območju Junča ravan, če tega v določenem času ne bodo storili investitorji.
Inšpekcija je oktobra lani prvič ugotovila nezakonite gradbene posege na tem območju in prepovedala nadaljevanje del, novembra pa je od državnega tožilstva zahtevala kazenski postopek proti odgovornim, v tem primeru proti direktorici Vidnar. Nezakonita gradnja je po hrvaških zakonih od leta 2005 kaznivo dejanje.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.